"Razmere v zdravstvu se poslabšujejo, ukrepov in reforme pa ni," je dejal predsednik zbornice Andrej Možina. Na skupščini so sestavili deklaracijo, ki je poziv k razumu, pogovoru in hitremu ukrepanju. Na seznamu takojšnjih ukrepov je dvig prispevne stopnje za zdravstvo, s čimer bi zagotovili denar za dodatno zdravljenje bolnikov.
Predsednik zbornične skupščine Marko Bitenc je dejal, da bo morala politika odločiti ali bi dvig veljal tako za delodajalce kot delojemalce. Po oceni v. d. generalnega direktorja ZZZS Marjana Sušelja bi za začetek zadoščalo, da bi se v zdravstvo postopno vrnilo vire, ki so šli iz proračuna zdravstvenega zavarovanja v integralni proračun.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc omenjenega predloga ne zavrača, saj predstavlja eno od možnih poti do dolgoročno stabilnega financiranja zdravstva. Izpostavila je, da je zdravstvena blagajna lani za znanstveno-raziskovalno delo, pripravništvo in sekundariat plačala 103,5 milijona evrov. "Zadeva je morebiti celo ustavno sporna, saj gre za izdatek, ki bi ga morali plačati iz državnega proračuna," je opozorila.
Predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo in nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar predlog za dvig prispevne stopnje ocenjuje kot korekten, a se boji, da bo predlog naletel na odklonilno stališče.
Poleg tega so med takojšnje ukrepe uvrstili tudi poziv k premestitvi določb o najdaljših čakalnih dobah iz zakona o pacientovih pravicah v zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju z namenom, da se Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) trajno zaveže k ustreznemu načrtovanju finančnih sredstev.
Želijo novo zakonodajo
Med srednjeročnimi ukrepi, ki jih predlaga zbornica, je v ospredju poziv k pripravi nove zakonodaje. Zavzemajo se tudi za povečanje odgovornosti in pooblastil vodstev bolnišnic ter okrepitev nadzora, zdravnike pa naj bi se izvzelo iz zdajšnjega sistema javnih uslužbencev. Ob tem opozarjajo na potrebo po ustrezni zakonodaji za poklice farmacevta, medicinske sestre, fizioterapevta, delovnega terapevta in babice.
Gantar je izpostavil, da še vedno nič ne ve o ukrepih, ki jih napoveduje ministrica. Upa, da bo predlog sprememb zakonodaje v javni obravnavi najkasneje decembra. Če do tega ne bo prišlo, bi pričakoval odstop ministrice.
dezurni@zurnal24.si
ali pa masine za generiranje kisika; popolnima enaka Nemcija-maloprodaja 790 evrov, pri nas 2,700 evrov. Edina razlika je da nemska nima nalepke neke cungalungafarmacije iz Slovenije, ki ne dela druga kot prefakturira skatle. Groza, ziva groza kaj dopuscate MIlojka!!!!! Banda pokvarjena
oni nas sploh ne vprašajo, kar vzamejo !zdravstvo je najbolj kalna greznica v zloveniji !!!!!!!!!!!!lp
dokler bo nabave v zdravstvu vodil 90 letni lobist zemlja@rich @co, ne bo bolje .mar ni čudno da se mafija ki " oskrbuje " zdravstvo doslej še nikoli ni pritožila nad pomanjkanjem denarja v zdravstvu !!!!!!!!!!!!!za zemlja@richa in… ...prikaži večn njegove ga je v izobilju !!!!!žilni stenti n.pr. so zato pri nas po 1.350 €, v nemčiji 300, na poljskem pa 260 € !!!!!!!!koliko dnevno jih gre v uporabo ????da glava peče !!!!!!!!!!!!TU JE PROBLEM !!!!! USTAVITE TO DVORNO DOBAVITELJSKO MAFIJO , PA BO DENARJA ŠE PREVEČ !!!!!!!!!!!!!