Člani zdravniškega sindikata Fides so se na izredni skupščini izrekli za zdravniško stavko, ki bo 18. aprila. Na zdravniški sindikat smo se že obrnili z vprašanjem, čemu stavka. Iz Fidesa so za zurnal24.si sporočili, da so se za stavko odločili, ker vlada noče prisluhniti njihovim željam po izboljšanju plač, ki naj bi dosegle raven iz leta 2000, ko je bilo razmerje med povprečno slovensko plačo in povprečno zdravniško plačo 1:3. Ne glede na napovedano stavko v Fidesu še dopuščajo možnost dogovora z vlado in s tem odpoved stavke, vendar je žogica na strani vlade, ki naj skliče nov krog pogajanj. Če stavka bo, lahko 18. aprila na zdravniško obravnavo upajo samo tisti bolniki, ki imajo takrat nujen pregled. Vse obveznosti, ki niso nujne, pa bodo preložene.
Bela stavka |
|
Delo zdravnikov in zobozdravnikov bo od 18. aprila pa vse do izpolnitve zahtev omejeno na minimum. Grožnja stavke zdravnikov v takšni ali drugačni obliki je bila zadnje dni vse bolj realna, saj se predstavniki Fidesa in vladni pogajalci niso mogli zediniti o zahtevah zdravnikov. Nazadnje so se brez uspeha sestali v torek. |
Za komentar napovedane stavke smo zaprosili tudi Srečka Meolica , predstavnika ministrstva za zdravje za odnose z javnostmi. Meolic je za zurnal24.si povedal, da bi "se zdravniki morali zamisliti nad dejstvom, da med vsemi poklici v državi najpogosteje stavkajo". Glede Fidesovih zahtev pa je dejal, da podpira vse rešitve, ki bi pripeljale do bolj diferenciranega nagrajevanja glede na količino in kakovost opravljenega dela.
O stavki se je zurnal24.si izrekel tudi nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber. Podobno kot Meolic je zdravnike pozval k razmisleku, zakaj tako pogosto stavkajo. Po njegovem mnenju država nima na razpolago sredstev, s katerimi bi lahko izvedla splošen dvig zdravniških plač, možni pa so manjši popravki, s katerimi bi bolj kot zdaj nagrajevali poseben trud zdravnikov.
|
Konrad Kuštrin, Fides: Stavke si ne želimo, vendar jo zahtevajo razmere. © BOBO |
V Fidesu imajo zvrhano mero vsega
Predsednik Fidesa
Konrad Kuštrin je dejal, da zdravniki ne želijo škodovati bolnikom, saj njihova
težava niso oni, ampak vlada. Morebitni dogovor o plačah pa po Kuštrinovih besedah zdravnikov ne še
bi (povsem) zadovoljil, saj si želijo določenih premikov tudi na kadrovskem področju. Kuštrin
namreč meni, da v Sloveniji primanjkuje do 2000 zdravnikov, kar povzroča njihovo preobremenjenost.
Čedalje več se naj bi jih zaradi velikih obremenitev in nizkih plač odločalo za delo v tujini. O
terminu, ki je določen za stavko, pa je povedal:
"Nismo sami izbrali časa predsedovanja EU in predvolilnega časa za tako potezo. V to smo bili
pahnjeni. To je zadnji čas, ki ga moramo izkoristiti."
Ministra upata na dogovor
Minister za javno upravo
Gregor Virant
je napoved stavke označil za pričakovano, glede na to, da so v pogajanjih
"še precej daleč narazen". Poudaril je, da bo vlada naredila vse, da do stavke ne bi
prišlo. Pogajanja se bodo nadaljevala še z nekoliko pospešeno dinamiko, je povedal Virant, ob tem
pa opozoril, da bi stavka škodovala vsem, tako ugledu zdravniškega poklica kot uporabnikom
zdravstvenih storitev.
Vlada ima pripravljen zelo čvrsto določen finančni okvir. Povišanje zdravniških plač ne sme biti tako, da bi ogrozilo pravice bolnikov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je pojasnil minister in dodal, da je znotraj finančnega okvira še vedno nekaj prostora za kompromis.
Zdravnik s povprečno republiško plačo |
|
Gregor Ravnik, kirurg v izolski bolnišnici, navaja: "Za delo v februarju sem dobil 2254 evrov. Skupaj z dežurstvi sem delal 305 ur. Povprečna februarska plača pa je znašala 1400 evrov za 164 delovnih ur, kolikor jih je bilo v tem mesecu. Glede na delovne ure sta povprečna plača in moja plača enaki." |
Zadovoljni zdravstveni delavci
V nasprotju z zdravniki pa zdravstveni delavci ne nameravajo stavkati, saj bodo že
v ponedeljek skupaj z ministrstvom za zdravje parafirali aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v
zdravstveni negi. Sindikat delavcev v zdravstveni negi je še izrazil zadovoljstvo nad več kot
20-odstotnim dvigom plač, ki jim bo ga do leta 2010 zagotovil nov plačni sistem.
Kaj vlada Fidesu trenutno ponuja, je predmet ugibanj, saj so pogajanja potekala za tesno
zaprtimi vrati. Neuradno naj bi zdravniki zahtevali v povprečju za 30 odstotkov višje plače, čemur
pa minister za javno upravo
Gregor Virant nasprotuje, saj dvomi v proračunsko vzdržnost tolikšnega dviga
plačne mase za zdravnike. Precej bolj je vlada po Virantovih besedah naklonjena zahtevam po bolj
očitni diferenciaciji med zdravniškimi delovnimi mesti glede na zahtevnost dela.
Na napoved stavke so se že odzvali v LDS. Po njihovem prepričanju nezadovoljstvo zdravnikov dokazuje nesposobnost vlade pri reševanju njihovih težav, obenem pa plačnemu sistemu ministra Viranta nasprotujejo tudi policisti, sodniki, šolniki, državni tožilci in pazniki.
