Po besedah direktorja Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Slovenije Iztoka Altbauerja je tovrstni turizem v zadnjih 10 do 15 letih doživel največji razcvet tudi v Sloveniji. Ocenjuje, da je širitev ponudbe na področju preventivnih programov, ki predvsem skrbijo za povrnitev iztrošene energije, v nekaterih slovenskih zdraviliščih že uveljavljen model uspešnega poslovanja.
Opaža, da se gostje odločajo zelo kratkoročno, kar vpliva na to, da morajo biti v prodaji zelo prilagodljivi ter imeti dobro izšolane kadre, da jim gostje ne pobegnejo drugam, recimo na Hrvaško, ki postaja zelo konkurenčna. Gosta je možno zadovoljiti le z verodostojnostjo ponudbe in brezpogojno kakovostjo storitev, pravi Altbauer.
Nekdanji „bratje“ vse pomembnejši
Poudaril je pomembnost dejstva, da se slovenska zdravilišča še bolj utrdijo v zavesti tujih gostov, ki jih je z vidika ustvarjenih prenočitev že sedaj približno 40 odstotkov. Pri tem je pozdravil odpravo vizumov za Srbe, Črnogorce in Makedonce, saj se iz teh držav povečuje število gostov, ki prihajajo v slovenska zdravilišča. Tu prednjačijo zlasti Srbi.
V strukturi gostov v slovenskih zdraviliščih sicer še vedno prevladujejo domači gostje, ki ustvarijo 60 odstotkov prenočitev. Med tujim gosti so na prvem mestu avstrijski gostje, sledijo Italijani, na tretje mesto so se lani prvič prebili ruski gostje, sledijo jim Hrvatje, Nizozemci, Srbi in Črnogorci. Zlasti Rusi kažejo velik potencial poleg njih pa še gostje s Kitajske, Indije in zalivskih držav, meni Altbauer.
Kljub neizpolnjenim finančnim načrtom, pa v nekaterih zdraviliščih kot so Terme Topolšica, Terme Krka, Terme Zreče in Terme Čatež pa potekajo obsežni projekti prenov obstoječih objektov in dograditve novih.
