Raziskava je pokazala, da najbolj zaupanja vredna institucija ostajajo mala slovenska podjetja, sledi civilna zaščita, nato pa podjetja oziroma organizacije, v kateri anketirani delujejo. Sledijo velika slovenska podjetja, spletne trgovine in šolstvo.
Tako spletne trgovine kot šolstvo so glede na enako obdobje lani utrpeli večji padec zaupanja. Zaupanje v spletne trgovine je padlo za osem točk iz 27 na 19, zaupanje v šolstvo pa se je prepolovilo iz 33 na 16.
Sledijo zdravstvo, policija in vojska. Slednja je glede na oktobrsko meritev nekaj zaupanja izgubila, policija in zdravstvo pa sta si ga povrnila, nista pa še dosegla zaupanja, ki sta ga uživala v enakem obdobju lani.
Seznam nadaljujejo institucije z negativno stopnjo zaupanja. Položaj se je najbolj izboljšal predsedniku republike in bankam. Prvi je pridobil štiri mesta in je zdaj na 16. mestu s stopnjo zaupanja -25, kar je še vedno zelo daleč od najvišje vrednosti (+13 v prvi polovici leta 2014). Banke so dosegle najvišjo stopnjo zaupanja, odkar Valicon izvaja raziskavo, in so se približali pozitivni stopnji zaupanja (trenutni rezultat je -6. Rast je zabeležil tudi predsednik vlade, ki se je vrnil na raven izpred enega leta, to je -56.
Družba Valicon je v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si med 25. marec in 4. aprilom izvedla raziskavo Ogledalo Slovenije. Rezultati ankete, ki je bila opravljena na vzorcu 1.000 anketirance, so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji.
Največji padec je zabeležila RTV Slovenija, saj je izgubila 24 točk, kar pomeni, da je njihova stopnja zaupanja -38 in je na ravni s konca leta 2019 (-34). Občuten padec beležijo še predsednik parlamenta (stopnja zaupanja -51, padec -13), mediji (stopnja zaupanja -2, padec -10), ter po daljšem obdobju rasti tudi sodišča (stopnja zaupanja -31, padec -8), s čimer se zaupanje v sodišča vrača na raven iz junija 2020.
Stopnja zaupanja v medije je dosegla najnižji rezultat v zadnjih desetih letih. Mediji so se s tem izenačili s cerkvijo, ki sicer beleži minimalno pozitivno spremembo (+2).
Povsem na dnu lestvice so "objave na družbenih omrežjih", ki so jih v meritev prvič vključili v meritvi lani jeseni, s stopnjo zaupanja -77, še tri točke manj kot pred pol leta. Na dnu lestvice so od spodaj navzgor še Državni zbor RS (-63), stranke vladne koalicije (-61), vlada (-58) ter predsednik vlade (-56).
Najbolj zaupanja vredni so gasilci
Najbolj zaupanja vredni ostajajo gasilci, sledijo jim medicinske sestre, reševalci, znanstveniki, (mali) podjetniki. Zaupanje v zdravnike je po občutnejšem padcu lani oktobra zraslo za sedem točk (na 49), zaupanje v učitelje pa je že drugič zapored padlo (za pet točk na 38).
Na dnu lestvice ostajajo politiki, ki imajo stopnjo zaupanja -84, kar je za pet točk bolje kot pred pol leta. Med najslabše uvrščenimi so še vladni ministri, državni uradniki, duhovniki in direktorji. Med poklici z negativno stopnjo zaupanja so opazen padec zaupanja v zadnjega pol leta doživeli še sodniki, TV voditelji, odvetniki in novinarji.
