"Upada edini produkt, ki ga imamo, to je število otrok v romskih družinah!"

Le nekaj kilometrov zahodno od prekmurske prestolnice leži romsko naselje Pušča, ki letos obeležuje 112 let obstoja. Njegov začetek sega v leto 1911, ko je Ivan Horvat kupil prvo zemljišče. Danes se naselje le malo razlikuje od drugih prekmurskih vasi; imajo urejeno kanalizacijo, električno napeljavo, nogometno igrišče, trgovino in bife ...

Med prebivalci nekaj nejevolje trenutno povzroča le brnenje strojev, saj jim s pomočjo evropskih in občinskih sredstev obnavljajo ulice in ostalo javno infrastrukturo. Prav tako jim bodo kot prvemu romskemu naselju napeljali optiko. Kot je značilno za tovrstne posege v Sloveniji, se je gradnja nekoliko zavlekla, kar ni pogodu domačinom. Ti morajo namreč avtomobile parkirati na različnih koncih naselja.

Da Puščo čakajo (še)boljši časi, posameznik opazi nemudoma, ko vstopi vanjo. Na različnih koncih ga pozdravijo stroji in delavci, ki se naselju trudijo dati novo podobo. Nekaj težav so jim v začetku avgusta povzročile katastrofalne poplave, ki so se jim s skupnimi močmi uspešno zoperstavili. Takrat se je kot izjemno izkazalo njihovo gasilsko društvo, ki se tudi sicer odzove ob najrazličnejših naravnih katastrofah na območju celotne države. Ko smo se mudili na ogledu, so se ravno vrnili z ene izmed mnogih intervencij.

Ura je bila deset dopoldan v času krompirjevih počitnic, a sedem hektarjev veliko naselje, ki predstavlja dom približno 750 posameznikom, je bilo bolj kot ne prazno. Predvsem na t. i. Novi ulici, kjer so prav vsi prebivalci zaposleni. To je poleg manjše gneče med delovnim časom opazno tudi na pročeljih hiš. Ta so za razliko od določenih razkošnejšega videza. Na tem delu pa poleg tega tudi ni črne gradnje.

"Zagovarjam načelo zmerne politike; kolikor pravic, toliko dolžnosti, ki ga delim s prebivalci našega naselja. Posledično nas sprejema tudi okoliško prebivalstvo. Več kot tri četrine prebivalcev nam je na tej poti že sledilo in skupaj predstavljamo zgled četrtini ljudi, ki so ostali zvesti tradiciji," nam med razkazovanjem novega dela romskega naselja pove romski mestni svetnik Darko Rudaš.

Številni prebivalci naselja delajo v Avstriji. Gre predvsem za mlade, ki ne želijo opravljati zgolj težkih fizičnih del. Večina je hodila v šolo in zaključila srednjo, nekateri tudi fakulteto. Ker pa v Sloveniji ne dobijo prave priložnosti, se dogaja, da se visoko izobraženi Romi izseljujejo v tujino.

Posledično število prebivalcev Pušče upada. "V šali pravim, da upada edini produkt, ki ga imamo, tj. število otrok v družinah. V povprečju imajo danes družine po dva otroka, kar nakazuje na večjo odgovornost staršev, ki si želijo otroke izobraziti, jim omogočiti zaposlitev in jih pripraviti do tega, da so koristni za družbo," trend upada števila prebivalcev v Pušči komentira Rudaš. Ob tem izpostavi, da je znotraj naselja enajst samostojnih obrtnikov, v bližini pa se nahaja tudi tržnica, na kateri so na voljo zgolj romski izdelki. Po njegovih besedah se mlajše generacije zavedajo, da reden prihodek omogoča osebni razvoj.

Slovenija Natakarica jim je rekla, da jih ne bo postregla, ker so Romi, sledilo je tole...

Nepoznavanje romske kulture pogosto vodi v predsodke, stereotipe in sovražnost do Romov, vse našteto pa predstavlja glavno oviro pri njihovi uspešni socialni vključenosti. "V družbi si sprejet, kolikor si zaslužiš biti sprejet," omeni romski mestni svetnik, medtem ko stojimo v spominskem parku Pušča.

Postavili so ga ob stoletnici naselja, v njem pa posadili drevesa, katerih lastniki so različni posamezniki, ki so na kakršen koli način doprinesli k razvoju kraja. Med drugimi sta lastnika dveh dreves bivša predsednika RS Danilo Türk in Borut Pahor, pa tudi Pedro Opeka.

V parku obiskovalca pričaka tabla s podatki o zgodovini kraja. Za tiste, ki imajo željo pobliže spoznati njihove navade in kulturo, je nedavno zaživela turistična ponudba z vodenimi ogledi kraja. "Če smo se včasih drugačnosti sramovali, jo danes z veseljem razkazujemo in se odpiramo javnosti," Rudaš ponosno pove.

V lanskem letu jih je tako obiskalo 800 posameznikov. Sogovornik omeni, da bodo turistično ponudbo kmalu nadgradili. V ta namen bodo v sredini novembra odprli Knjigobežnico, kjer bodo obiskovalci poleg knjig v romskem jeziku našli tudi ostale zanimive informacije.

Slovenija Slovenija Ta slovenski duhovnik je poročen, ne boste verjeli, kaj še počne ...

V prihodnjih letih naj bi s pomočjo evropskega denarja na travniku nasproti gasilskega društva zrasle tudi nove cimprane romske hiške, v katerih bi svoje mesto našli muzej, glasbena šola, prodajalnica, vedeževalka ... Romski svetnik pripomni, da vsi ti načrti še zdaleč niso padli v pozabo. Prav nasprotno: v preprostejših oblikah se počasi že uresničujejo in bodo poskrbeli za obuditev romske kulture.

Pušča se je namreč posodobila do te mere, da je izgubila skoraj vse značilnosti romskega naselja. Prišlo je do t. i. romskega razvojnega paradoksa. Če so bili v preteklosti, ko so imeli povsem svojo kulturo, kulinariko in običaje, preveč drugačni od večinskega naroda, danes svojo drugačnost kljub pridobljenemu znanju težje tržijo. Te tako rekoč ni več in jo morajo obnoviti. V želji, da ne bi pozabili na pestro kulturno dediščino njihovih prednikov, v naselju že pripravljajo številne dejavnosti za vračanje k bistvu.

Ko se z romskim mestnim svetnikom MO Murska Sobota sprehajamo skozi edino samostojno romsko krajevno skupnost v Evropi, na trenutke nimamo občutka, da gre za romsko naselje. Kot edino v Evropi ima gasilsko društvo, ki šteje 32 članov. V času našega obiska na nogometni zelenici nasproti parka pridno trenirajo kadeti NK Mura, kar sogovornik oceni kot uspešno sodelovanje med prebivalci mestne občine Murska Sobota. "Kar nekaj posameznikov, ki so odrasli v Pušči, je nato igralo pri našem prvoligašu. Ko je NK Mura v preteklosti dosegala najboljše rezultate, so v večini igrali Romi," navdušeno razlaga.

Še bolj pa ga veseli uspešnost vrtca Romano, ki ga ne obiskujejo le otroci romskih staršev, temveč tudi drugi: "To je primer uspešne integracije, ko se večina integrira v manjšino. Naš vrtec je poznan po tem, da ga obiskujejo otroci, ki so nadarjeni za glasbo."  Vrtec ima za seboj že več kot šestdesetletno zgodovino in je glavni "krivec" za uspešno naslavljanje romskega vprašanja. Vzgojil je prvo generacijo Romov, ki je začela razmišljati drugače, in to uspešno počne še danes.

Zaradi prostorske stiske so s strani mestne občine že prejeli novo zazidalno območje, kjer bodo priložnost za bivanje prejele mlade družine, ki so zaposlene. Na razpis se je prijavilo več neromskih družin, kar po mnenju sogovornika kaže na uspešno sobivanje med kulturama. To je opazno tudi na t. i. Beli ulici, kjer živijo "mešane družine". Na tem mestu sogovornik poudari, da v njihovem naselju niso priča prisilnim porokam.

Žalosti ga, da v drugih koncih Slovenije njihovemu zgledu ne sledijo. Vprašanje je, če sploh kdaj bodo.

Slovenija Že več kot 10 let: Pozna se na našem zdravju, fasadah, zavesah!

"Na JV države imamo popolnoma obrnjeno situacijo, saj so Romi odvisni od socialnih transferjev. Občutek imajo, da se nič ne da spremeniti. To pa ni dobro za nikogar. Zaradi neurejenosti romskih naseilij in tradicionalnega načina življenja romskega prebivalstva trpijo tudi okoliški ljudje, ki posledično živijo manj kvalitetno življenje. Praksa je pokazala, da razvoja ne moreš omogočiti, če Roma prostorsko ne umestiš. Prostor mora biti odziven tudi v smeri, da se otroka postavi v središče izobraževanja in razvoja. Ko izgubiš enega otroka oz. generacijo, izgubiš novih 20 let, saj prenašaš generacijsko revščino tudi na naslednjo generacijo," razlaga Rudaš.

Recept za uspešno integracijo rad deli z ostalimi romskimi skupnostmi po Sloveniji. Problem pa je, da se z reševanjem romskega vprašanja dolgo ni nihče ukvarjal. Moti ga, da tudi romske skupnosti pogosto ne prevzemajo svojega dela odgovornosti.

dezurni@styria-media.si