Na Dobravi, vasici ob regionalni cesti Škocjan - Šentjernej, sta včeraj domačina z bagrom in traktorjem čistila jarek na meji sovaščanovega zemljišča, kar je zmotilo Rome, ki so prej prehajali na njegovo parcelo. Eden od njiju jima je grozil s puško, zato sta poklicala policiste.
Prizorišče napada
S koli nad patruljo
Prizorišče napada
Pripeljala se je patrulja, ki pa so jo Romi obstopili in napadli. "Sinova sta skočila s strojev in prihitela na pomoč, takrat pa jih je tudi eden od njiju dobil s kolom po glavi," nam je povedal oče pogumnih vaščanov. S koli naj bi jih po naših podatkih dobila tudi policistka in policist, a nihče od trojice ni bil hudo poškodovan. "Bil pa sem prijetno presenečen, ko se nam je zvečer prišel zahvalit direktor policijske uprave Novo mesto," je zaključil oče obeh domačinov.
"V sredo okoli 13. ure smo bili obveščeni, da je na območju Dobruške vasi osumljenec poskušal preprečiti izvedbo zemeljskih del na zasebnem zemljišču. Pri tem je lastniku zemljišča zagrozil z orožjem. Lastnik zemljišča oziroma oškodovanec je grožnjo prijavil policiji. Po podani prijavi se je vrnil na kraj zaradi dokončanja zemeljskih del. V cilju zbiranja obvestil in preiskave prijavljenega kaznivega dejanja sta na kraj odšla tudi policista. Pri izvajanju policijskih nalog ju je večje število prebivalcev naselja napadlo in poskušalo preprečiti izvedbo policijskih nalog oziroma prijetje osumljenca," ja sporočila Alenka Drenik z novomeške policijske uprave. "Dva občana sta policistki in policistu priskočila na pomoč, vendar so napadli tudi njiju. Na pomoč smo takoj napotili več policijskih patrulj, policisti so na kraju odvzeli prostost štirim osumljencem. Takoj so pričeli izvajati aktivnosti za izsleditev enega izmed osumljencev, ki je s kraja pobegnil. Pri iskanju so sodelovali tudi policisti drugih policijskih postaj PU Novo mesto, kriminalisti, vodniki službenih psov, območje so pregledovali tudi s policijskim helikopterjem. Izsledili in prijeli so tudi petega osumljenca in ga prav tako pridržali. Vseh pet je še vedno v pridržanju. Lažje poškodovane - oškodovanca, policistko in policista - so reševalci oskrbeli, vsi so že v domači oskrbi. Policisti so med preiskavo našli in zasegli tudi zračno puško, s katero je grozil osumljenec."
Po zaključeni preiskavi bodo zoper peteric osumljencev podali kazenske ovadbe.
Na pašniku zaklali brejo telico
Približno 500 metrov zračne linije od Dobrave sta dve romski naselji s približno 400 prebivalci, "praktično vsi živijo na ukradeni zemlji", nam je pojasnil Bojan Jerak, vodja civilne iniciative, ki že dolgo opozarja na romsko problematiko v kraju: "Drobnih kraj ne štejemo več. Skoraj ni hiše, pri kateri ne bi ukradli bika ali svinjo, na pašniku so celo zaklali brejo telico in odnesli stegna. Da ne govorim, kaj se dogaja po trgovinah in gostilnah."
Po Jerakovih besedah je nadlegovanje Romov eskaliralo, postalo je varnostni problem: "Rekli smo, da je vprašanje dni, ne tednov, kdaj se bo zgodila tragedija. Pred dvema tednoma je bil na občini in zboru vaščanov v.d. direktorja urada za narodnosti Janez Doltar, a nam je trosil pravljice, čeprav so se vaščani odprli. Starejša gospa, denimo, gre zvečer na sprehod vedno s solzivcem. Druga ne pusti, da hčerka v poznejšem času hodi sama po vasi. Napadajo tudi reševalna vozila, razbijajo policijska. Nimajo zadržkov."
Jerak doda, da policisti sicer pišejo ovadbe, a pravosodni sistem ne deluje: "Kakršna država, takšni Romi."
Nekaterim je vse dovoljeno
Župan občine Škocjan Jože Kapler je potrdil, da se že dolgo soočajo z romsko problematiko: "Ljudje na naših koncih so pridni, hodijo v službe, delajo na poljih, in zraven opazujejo, kako je nekaterim vse dovoljeno. Sistem v državi ne funkcionira, zato smo predlagali spremembo zakona glede socialnih transferjev, obiskovanja šol, pridobivanja vozniškega dovoljenja."
Njihove predloge bosta menda 25. septembra in 4. oktobra v državnem zboru obravnavala odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide.
Kapler upa, da se bodo razmere vendarle izboljšale: "Pripravljamo strategijo za ureditev te problematike, ravno v torek smo imeli sestanek s pristojnimi institucijami, od policije, do centra za socialno delo in zdravstvenega doma. Zavedamo se, da je treba delati na predšolskih otrokih in mladih."
Pušča je primer dobre prakse
Na tem sestanku je bil tudi prej omenjeni v.d. direktorja urada za narodnosti Janez Doltar, ki je zanikal, da bi na vaškem zboru sadil rožice, in izpostavil primer romskega naselja Pušča pri Murski Soboti: "Tam ni težav, a so imeli že pred 60 leti vrtec, premorejo gasilsko društvo. To je primer dobre prakse. Marsikje drugje pa je zamujenih šest desetletij socializacije."
Dodal je še, da občine, v katerih živijo Romi, dobivajo dodaten denar, in bi ga lahko, na primer, porabile tudi za redarsko službo: "Na področju varnosti se preveč prelaga na policijo."
Doltar se strinja, da nekatere romske družine otroških dodatkov ne porabljajo namensko, vendar bi bilo "spreminjanje zakonodaje za 0,5 odstotka prebivalstva populistično". "Evropski parlament pa je predlagal uvedbo elektronske kartice, s katero bi bilo mogoče nadzorovati porabo transferjev."
Kot je zaključil, bo z vzpodbujanjem sovraštva do Romov razkorak med njimi in večinskim prebivalstvom le še večji: "Zato sem vesel, da smo začeli pripravljati strategijo in upam, da včerajšnje dejanje, ki je vsekakor zavržno, na to ne bo vplivalo."
