Mnogi prebivalci Republike Slovenije se vsako poletje čudijo in jezijo, ker morajo pred potovanjem v tujino znova in znova naročati evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja (EHIC), saj je ta večinoma veljavna le eno leto (izjema so študenti, upokojenci in otroci). In kdo pravzaprav določa veljavnost kartice? Vsaka država zase, Evropska unija pa je do sedaj pripravila le priporočila. "Veljavnost evropske kartice je omejena na določeno obdobje, in sicer iz razloga, ker urejenost zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji zdravstveni delavci v tujini (še) ne morejo preverjati," razlagajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Obenem izpostavljajo, da Slovenija ne sodi med tiste države članice, ki bi imele najkrajšo dobo veljavnosti evropske kartice. Tako je veljavnost kartice npr. na Poljskem le šest mesecev, v Nemčiji pa je lahko kartica veljavna le nekaj dni ali tednov.
Stroški izdelave ene kartice so za Slovenijo sicer zelo nizki, gre za 0,18 € brez DDV. Tu je še strošek pošiljanja, ki po veljavni pogodbi s pošto znaša 0,62 € na kartico, vse skupaj torej državo stane 0,8 €. V koledarskem letu 2021 je bilo po podatkih ZZZS-ja izdanih 499.832 evropskih kartic zdravstvenega zavarovanja, največ pa jih je bilo pričakovano izdano v poletnih mesecih. Skupni strošek za preteklo leto je torej zaokroženih 400.000 evrov.
Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja velja v državah članicah Evropske unije ter v Švici, Lihtenštajnu in na Islandiji ter Norveškem.
Čeprav je ljudi v Sloveniji, ki obveznega zdravstvenega zavarovanja ne bi imeli urejenega, zelo malo, pa so na ZZZS prepričani, da bi bilo izdajanje kartice z dolgo dobo nesmiselno. "Izdaja evropske kartice z dolgo dobo trajanja z vidika poslovnega tveganja (gospodarnega ravnanja z javnimi sredstvi), ni smiselna, razen pri tistih zavarovancih, katerih zavarovanje ostaja praktično nespremenjeno – upokojenci in otroci," pojasnjujejo pri ZZZS.
Upokojenci in otroci do dopolnjenega 18 leta prejmejo kartico, veljavno pet let
Vprašanje, ki se poraja, je, zakaj upokojenci, ki imajo obvezno zavarovanje zagotovljeno do smrti, dobijo evropsko kartico zgolj za pet let in ne za nedoločen čas. Podobno je tudi pri mladoletnih otrocih, kjer bi lahko kartica trajala bistveno dlje, a tudi pri njih je omejena na pet let. "Nobena država članica EU ne izdaja evropskih kartic za nedoločen čas, to bo možno šele, ko bo uvedena elektronska evropska kartica," birokratske omejitve hitijo pojasnjevati na ZZZS-ju. Imajo pa nekatere države članice EU daljšo veljavnost kartic za upokojence, in sicer do 10 let, dodajajo.
Iz ZZZS so nam sporočili, da je v koledarskem letu 2021 od 499.832 izdanih kartic 14.026 slovenskih zavarovancev na podlagi evropske kartice koristilo nujne oz. potrebne zdravstvene storitve v tujini.
Sicer pa je ljudi, ki ne bi imeli urejenega obveznega zdravstvenga zavarovanja (kot že ime pove, je v Sloveniji slednje obvezno imeti) izjemno malo. V obdobju od 30. 6. 2021 do 30. 6. 2022 le 530 ljudi ni imelo urejenega obveznega zavarovanja, stroški pošiljanja za koledarsko leto 2021 naročenih kartic v Republiki Sloveniji pa so znašali 400.000 €. Že na prvi pogled je tako jasno, da bi se z digitalizacijo oz. s poenotenim evropskim sistemom samo v Sloveniji privarčevalo veliko denarja. Da o večjih evropskih državah ne govorimo ...
Kaj pa če bi uporabili portal eVEM, kjer je itak tako COVIDno potrdilo, bi lahko bilo tudi aktualno potrdilo EU kartice zdravstvenega zavarovanja dokler smo pač zavarovani.
Čas bi bil, da EU spravi skupaj eno storitev, da vsak izvajalec v EU mreži lahko preveri, kako je z zavarovanjem osebe v matični državi in kaj to zavarovanje krije.