Zaslužek na strehi

Postavitev sončne elektrarne danes ni več le okoljevarstvena naložba. Mnogi investitorji se zanjo odločajo iz čisto profitabilnih razlogov, saj je zaradi državnih spodbud vlaganje v obnovljive vire energije postalo tudi kapitalsko donosna in varna naložba. Ker vlagatelji pri tem nimajo vedno na voljo dovolj površin, ki bi bile primerne za postavitev sončnih celic, se v tujini in v zadnjem času tudi pri nas razvija sistem tako imenovane borze streh.

Deluje tako, da se lastnik strehe in investitor najdeta na borzi in skleneta pogodbo za najem strešnih površin. Najem je v Sloveniji mogoč za največ 15 let, kolikor traja obdobje državno zagotovljenega odkupa električne energije, pridobljene iz sonca, pojasnjujejo na spletni strani borzastreh.si, podjetja Energosolar, ki ima edino v Sloveniji franšizno licenco za sistem borze streh, vzpostavljen v Nemčiji. Najemnina je odvisna od kvalitativnih lastnosti strehe in akutalnega povpraševanja in znaša pet odstotkov odkupne cene elektrike oziroma med 32 in 44 evri po izrabljenem kvadratnem metru strešne površine. Po preteku 15 let je običajna praksa, da elektrarna za simbolično ceno enega evra preide v last lastnika strehe.

Sliši se idealno, vendar Srečo Artač iz Tersusa, ki je eden od številnih ponudnikov borze streh pri nas, opozarja, da bi veliko ljudi rado oddalo strehe svojih stanovanjskih hiš, a v praksi za investitorje niso zanimivi. "V poštev pridejo strehe z najmanj 200 kvadratnimi metri uporabne površine, kar pa so v večini primerov gospodarski objekti," je povedal. "Industrijski objekti so v trenutnih pogojih, to je pri sedanji politiki državnih subvencij, najprimernejši. Če bi želela država spodbujati manjše investicije na manjših strehah, bi morala povišati subvencije."

Bolj optimistični so v podjetju Energosolaris, kjer se zgledujejo po nemških izkušnjah. "Na nemški borzi streh je trenutno okoli 3500 streh in okoli 5000 investitorjev," pravijo in poudarjajo, da je slovenska politika subvencij v solarno energijo trenutno ugodnejša od nemške, zato nemški investitorji komaj čakajo, da pridejo na slovenski trg. "Slovenski investitor je še precej konzervativen in ne pozna dobro sistema borze streh. V Nemčiji je to že utečen posel. Na leto se preko borze streh letno sklene za 50 MW posla," so povedali v Energosolarisu.

Trenutno imajo v svoji bazi okoli 50 streh, v praksi pa do zdaj sistem zaradi pravnih ovir še ni povsem zaživel. Nemška zakonodaja pozna služnostno pravico, ki streho pravno loči od hiše, zato se ne more zgoditi, da bi lastnik hiše elektrarno odtujil investitorju. "V Sloveniji smo ta problem rešili s stavbno pravico na streho, ki jo investitor vpiše v zemljiško knjigo," pojasnjujejo v Energosolarisu, kjer računajo, da bodo v kratkem sklenili več najemnih pogodb.