Decembra 2018 je Evropska komisija sprejela Direktivo (EU) 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah. Namen direktive je bil spodbuditi konkurenco in povečati naložbe v 5G ter višja raven varstva potrošnikov in večja izbira inovativnih digitalnih storitev. Evropska komisija je državam članicam dala čas do 21. decembra 2020, da prenesejo direktivo v svojo zakonodajo.
Slovenija je s prenosom zamujala, kot še 24 drugih članic EU. Evropska komisija je tako Sloveniji 4. februarja 2021 poslala opomin in državo pozvala, naj sprejme ukrepe ter dala dva meseca časa za odgovor. Ker do ustreznih ukrepov ni prišlo, je 23. septembra 2021 Evropska komisija poslala drugi opomin oz. obrazloženo mnenje. Sprejemanje nove zakonodaje se je zavleklo, zato je 6. aprila Evropska komisija začela postopek pred Sodiščem EU, 8. julija pa je Slovenija prejela tožbo, po kateri ji grozi visoka denarna kazen.
Evropska komisija je v tožbi navedla, naj sodišče Sloveniji odredi plačilo pavšalne kazni v višini 1.390,77 evra na dan za vsak dan zamude, pri čemer je najnižji skupni znesek 383.000 evrov. Če upoštevamo, da je Slovenija pri uveljavitvi zamujala 659 dni, to pomeni pavšalno kazen v znesku 916.517,43 evra.
V primeru, da bi bila pred uveljavitvijo zakona izrečena sodba, pa bi Slovenijo čakala še kazen v znesku 6.256,17 evra na dan za vsak dan od izreka sodbe do izpolnitve obveznosti. Evropska komisija od sodišča zahteva tudi, da Slovenija plača stroške postopka.
"Praksa Evropske komisije je, da ne umika že vloženih tožb tudi v primerih, ko država članica (po vložitvi tožbe) z zamudo izpolni obveznost prenosa evropske direktive. Glede na takšno prakso Evropske komisije ni verjetno, da bi se Republika Slovenija lahko izognila plačilu denarne kazni oziroma pavšalnega zneska za vsak dan trajanja kršitve," pravijo v Službi vlade za digitalno preobrazbo.
"Znesek denarne kazni oziroma pavšalni znesek se računa od dneva nastanka zamude, tj. od 22. decembra 2020. Skladno s členom 124 Direktive (EU) 2018/1972 so bile namreč države članice dolžne do 21. decembra 2020 sprejeti in objaviti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z Direktivo (EU) 2018/1972 ter o tem obvestiti Evropsko komisijo. Sodišče EU sicer ni vezano na tožbeni zahtevek Evropske komisije. Kljub temu verjetno lahko pričakujemo, da bo Sodišče EU Republiki Sloveniji naloženo plačilo denarne kazni preko 800.000,00 EUR," pojasnjujejo.
Sprejem zakona je bila ena od prioritet ministrice Emilije Stojmenove Duh, pravijo v SDP, saj so želeli poskrbeti, da kazen ne bi še narasla.
"Zakonodajo je začel pripravljati že minister za javno upravo v Šarčevi vladi Rudi Medved, po zamenjavi oblasti pa je bila odgovornost na tedanji Janševi vladi, kjer bi z delom moral nadaljevati tedanji minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Po ustanovitvi ministrstva za digitalno preobrazbo brez listnice je bil za pripravo ustrezne zakonodaje zadolžen tedanji minister Mark Boris Andrijanič," o tem, kje se je zataknilo, dodajajo v SDP.
Kje se je zapletlo?
Po sprejemu evropske direktive je ministrstvo za javno upravo v začetku 2019 z javnim pozivom začelo pripravljati predlog zakona. Javna obravnava zakona je bila izvedena jeseni 2020, sledilo je široko usklajevanje. Po ustanovitvi Službe vlade RS za digitalno preobrazbo je urejanje omenjene zakonodaje prešlo z ministrstva za javno upravo na omenjeno službo. Vlada Janeza Janše je predlog zakona obravnavala poleti 2021, 17. decembra pa nato sprejela predlog novega zakona.
Prvič so se poslanci z zakonom seznanili 4. februarja letos, a so takrat s 45 glasovi proti 40 končali zakonodajni postopek, saj po njihovem mnenju zakon ni bil primeren za nadaljnjo obravnavo. Takratni minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič je takrat opozarjal, da Slovenija zamuja s prenosom direktive. Opozicija je bila kritična do določb, ki bi pri poslovanju v Sloveniji omejile točno določene proizvajalce, t. i. dobavitelje z visokim tveganjem. Opozarjali so tudi na opozorila Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS, češ da zakon posega v njene pristojnosti in delovanje.
Vlada je nato pripravila nov predlog zakona in ga 17. marca potrdila ter predlagala, da se sprejme po nujnem postopku. Parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je predlog zakona podprl, a do njegove potrditve 6. aprila letos v državnem zboru ni prišlo. V LMŠ so namreč pripravili zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma o omenjenem zakonu, ki so ga podprli tudi poslanci SD, Levice in SAB.
Istega dne, 6. aprila 2022, je Evropska komisija proti Sloveniji začela postopek pred Sodiščem EU zaradi zamujanja pri prenosu direktive, za kar so predvidene visoke kazni. Takratni minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič je predlog referenduma označil za "navadno nagajanje in nepotrebno zavlačevanje".
Maja so nato poslanci SDS in NSi v zakonodajni postopek vložili nov predlog. Opozicijski predlog je dobil zeleno luč za obravnavo 1. julija letos. Vlada je takrat napovedala, da bodo potrebne določene spremembe, v delih, ki so preveč nejasni in premalo natančni. "Četudi je bilo predlog zakona, kot je ga je vložila skupina opozicijskih poslancev, treba spremeniti s kar 73 amandmaji, je bil takšen pristop bistveno hitrejši za izpolnitev obveznosti Republike Slovenije po pravu EU, kot pa bi bila priprava novega vladnega predloga zakona, zato bo denarna kazen nižja, kot bi bila sicer," odločitev pojasnijo v Službi vlade za digitalno preobrazbo.
Le sedem dni za tem je bilo jasno, kaj v tožbi od Slovenije terja Evropska komisija. Po potrditvi predloga zakona na pristojnem odboru 14. septembra se je vlada naslednji dan opredelila do tožbe Evropske komisije, pri čemer je izpostavila, da so v teku aktivnosti za notifikacijo prenosa.
Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2) so konec septembra poslanci potrdili s 74 glasovi za. "Zakon, ki je bil danes sprejet in vključuje kar 73 koalicijskih amandmajev, je bil pripravljen skladno z zahtevami Evropske komisije in predstavlja pomemben mejnik za nadaljnji razvoj trga elektronskih komunikacij v Sloveniji," je ob sprejemu zakona dejala ministrica Emilija Stojmenova Duh.
Zakon je bil 11. oktobra objavljen v uradnem listu, v veljavo pa je stopil 10. novembra.
*****Prvič so se poslanci z zakonom seznanili 4. februarja letos, a so takrat s 45 glasovi proti 40 končali zakonodajni postopek, saj po njihovem mnenju zakon ni bil primeren za nadaljnjo obravnavo.***** Torej? Kazen plačajo iz svojih virov poslanci, ker… ...prikaži več so glasovali "čredno" in ne z razmislekom, koliko škode bodo naredili v proračunu.
In kje je Janšev strokovnjak za digitalizacijo danes .... https://www.metropolitan.si/scena/mark-boris-andrijanic-in-njegova-dhruti-ne-boste-verjeli-kje-sta-se-prvic-poljubila/
Če prav razumem te blodnje so fašisti v roku pripravili nek zakon, potem so ga pa levaki 2x zblokirali, da ni bil sprejet in posledično zdaj plačujemo kazen davkoplačevalci. Tisti zakon bi v dobro vseh lahko pptrdili, da ujamemo rok… ...prikaži več in ga naknadno spremenili v delih, kjer bi bilo to pptrebno, pa bi bil problem rešen. Zdaj bomo pa na račun levih in desnih nesposobnežev, ki ne morejo popustiti za milimeter vsi plačali. Za plačilo kazni bi morali bremeniti vse, ki so takrat sedeli v parlamentu.