"V zadnjem tednu, ko so odločbe o Zoisovih štipendijah dobili še zadnji študentje, se je na ŠOU v Ljubljani obrnilo veliko razočaranih študentov, ki so zaradi novega sistema dodeljevanja štipendij ostali praznih rok. Med njimi so bili tudi primeri študentov, katerih povprečna ocena je znašala 10,0, za diplomsko nalogo pa so prejeli celo Prešernovo nagrado, vendar novim pravilom dodelitve Zoisovih štipendij vseeno niso zadostili," sporočajo iz Študenstske organizacije.
V letu 2015 Zoisovo štipendijo na novo pridobilo zgolj 73 študentov višjih letnikov višješolskega ali dodiplomskega izobraževanja ter študentov magistrskega študija.
Izjemni dosežki težko dosegljivi
Posameznik, ki ob prehodu na višjo stopnjo izobraževanjane doseže kriterija izjemnih dosežkov, ne glede na povprečno oceno, izgubi pravico so Zoisove štipendije. "Izjemni dosežki, med katere pravilnik uvršča najvišja priznanja na državnih in mednarodnih tekmovanjih, raziskovalno-znanstveno dejavnost, umetniška dela ipd., namreč niso le težko dosegljivi, temveč jih študij na mnogih visokošolskih zavodih sploh ne omogoča, " poudarjajo na ŠOU. "Študenti imajo ob pričetku svojega študija izjemno omejene možnosti za pridobitev dosežkov na področju raziskovanja in pisanja znanstvenih člankov, tekmovanj pa na mnogih smereh sploh ni več," dodajajo.
Pogoji za podelitev naj se omilijo
"Predlagamo konkretno rešitev, da se v definicijo izjemnega dosežka vključi povprečna ocena nad 9,4 ali uvrstitev med najboljša dva odstotka generacije na posamezni smeri študija. Prav tako menimo, da je potrebno med izjemne dosežke ponovno dodati tudi športne dosežke," pravijo na ŠOU. Predlagajo tudi, da študent, ki je uspešno pridobil Zoisovo štipendijo, to obdrži tudi ob prehodu na višjo stopnjo študija. "Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa za konec pozivamo še, da odločbe, ki so jih nekateri študenti za tekoče študijsko leto prejeli komaj v preteklih dneh, v prihodnje izda najkasneje do začetka novembra posameznega študijskega leta. Trenutna večmesečna zakasnitev štipendij namreč povzroča negotov socialni položaj številnih dijakov in študentov."
ZAOSTRITEV POGOJEV ZA PRIDOBITEV ZOISOVE ŠTIPENDIJE PRIPELJALA DO VELIKEGA UPADA ŠTEVILA ŠTIPENDISTOV
Ljubljana, 11. februar 2015 - Zoisove štipendije se že trideset let podeljujejo nadpovprečno nadarjenim dijakom in študentom kot oblika spodbude, ki bi slovenski družbi zagotovila najboljši kadrovski potencial. Nadarjena mladina, ki naj bi predstavljala prihodnost Slovenije, njen izhod iz krize in največje upanje za trajnostni razvoj, se vse pogosteje srečuje s slovensko stalnico – varčevanjem. Poleg varčevanja na izobraževalnem sistemu pa se je Vlada Republike Slovenija odločila varčevati tudi v sklopu Zakona o štipendiranju in tako tudi na področju Zoisovih štipendij.
V zadnjem tednu, ko so odločbe o Zoisovih štipendijah dobili še zadnji študentje, se je na ŠOU v Ljubljani obrnilo veliko razočaranih študentov, ki so zaradi novega sistema dodeljevanja štipendij ostali praznih rok. Med njimi so bili tudi primeri študentov, katerih povprečna ocena je znašala 10,0, za diplomsko nalogo pa so prejeli celo Prešernovo nagrado, vendar novim pravilom dodelitve Zoisovih štipendij vseeno niso zadostili.
Izjemni dosežki, med katere pravilnik uvršča najvišja priznanja na državnih in mednarodnih tekmovanjih, raziskovalno-znanstveno dejavnost, umetniška dela ipd., namreč niso le težko dosegljivi, temveč jih študij na mnogih visokošolskih zavodih sploh ne omogoča. Prav tako nikakor ne moremo mimo dejstva, da ima večina študentov ob pričetku svojega študija izjemno omejene možnosti za pridobitev dosežkov na področju raziskovanja in pisanja znanstvenih člankov, tekmovanj pa na mnogih smereh sploh ni več.Če omenjenih izjemnih dosežkov ob prehodu na višjo stopnjo izobraževanja posameznik nima, izgubi pravico do prejemanja Zoisove štipendije, ne glede na povprečno oceno. Tako lahko zlati ali celo briljantni maturant izgubi Zoisovo štipendijo ob prenehanju srednješolskega izobraževanja.
Izjemno visoki pogoji za pridobivanje Zoisove štipendije in avtomatsko prenehanje ob zaključku določene stopnje izobraževanja sta privedla do trenda upadanja števila štipendistov. Leta 2010 smo v Sloveniji imeli 13.170 Zoisovih štipendistov, leta 2011 12.523, leta 2012 11.019, v letu 2013 pa le 10.510 Zoisovih štipendistov. Trend upadanja je viden že sedaj, sunkovitejši padec pa lahko pričakujemo, ko bodo svoje izobraževanje zaključili vsi stari štipendisti, ki štipendije še prejemajo po starem pravilniku. Zaskrbljujoč je namreč podatek, da je v letu 2015 Zoisovo štipendijo na novo pridobilo zgolj 73 študentov višjih letnikov višješolskega ali dodiplomskega izobraževanja ter študentov magistrskega študija. Omenjeno število vsekakor priča o izjemni težavnosti pridobivanja Zoisove štipendije.
V ŠOU v Ljubljani smo prepričani, da zaostreni pogoji skupaj z ostalimi omejitvami in rezi rušijo možnost za svetlo prihodnost Slovenije ter njen kakovosten in trajnosten razvoj. V ŠOU v Ljubljani zato predlagamo delno omilitev pogojev za pridobitev Zoisove štipendije na 1. stopnji bolonjskega študija. Predlagamo konkretno rešitev, da se v definicijo izjemnega dosežka vključi povprečna ocena nad 9,4 ali uvrstitev med najboljša dva odstotka generacije na posamezni smeri študija. Prav tako menimo, da je potrebno med izjemne dosežke ponovno dodati tudi športne dosežke. S tem se namreč poveča dostopnost Zoisovih štipendij, obenem pa se športno nadarjenim mladim ponudi dodatno vzpodbudo za resen in uspešen študij. V sklopu omilitve pogojev predlagamo tudi, da študent, ki je uspešno pridobil Zoisovo štipendijo, to obdrži tudi ob prehodu na višjo stopnjo študija. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa za konec pozivamo še, da odločbe, ki so jih nekateri študenti za tekoče študijsko leto prejeli komaj v preteklih dneh, v prihodnje izda najkasneje do začetka novembra posameznega študijskega leta. Trenutna večmesečna zakasnitev štipendij namreč povzroča negotov socialni položaj številnih dijakov in študentov.
@Francissco, mogoče nima smisla komentirati za vsako ceno, če o tem nič ne veš. Nič takega niso uvedli.
Država se sploh ne zaveda da se pri takih zadevah ne sme šparat, potrebno je samo organizirat tole štipendiranje. Štipendijo je dobivalo ogormno kadrov fakultete, ki sproducirajo papir in znanje ki ni vredno nič, (FDV, razne vaške fakultete). Država naj… ...prikaži večj spremeni to, štipendira kader ki je nezaposljiv + po končanem študiju mu plačuje socialno podporo, ali pa večina takega kadra (beri FDV,..) obrača pomfrit v hitri prehrani med tem ko visoko izobražen tehnični kader beži iz države. Pač na nekem FDV je lažje imeti 10.0 pa ene 10 člankov o mešanju megle. Poleg tega nismo kitajska s poceni delovno silo da bodo industrijalcu kar prihajal k nam. Potrebujemo visoko tehnološke proizvode, katere se nato splača tudi proizvajati pri nas. Država pa naj še naprej financira kadre ki so zaposljivi edino v javni upravi, dolga časa država tako ne bo živela :)
Ne vem, če ima premoženje staršev kakšno zvezo z dodeljevanjem Zoisovih štipendij. Štipendije so namenjene "dijakom in študentom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov ..." ( tako v Zakonu o dodelitvi štipendij iz l.2013 ).