Kot so danes poudarili v AZN, je pandemija covida-19 v zadnjih dveh letih pospešila digitalno preobrazbo finančnih institucij. "Pri izvajanju vsakodnevnih dejavnosti in zagotavljanju storitev strankam se finančne institucije v večji meri zanašajo na digitalne rešitve in rešitve, ki omogočajo delo na daljavo. Čeprav je to prineslo koristi, pa se je zaradi vse večjega zanašanja na digitalne rešitve povečalo tudi tveganje za kibernetske napade," so zapisali na spletni strani.
Zavarovalnice in pokojninske družbe so lahko naravna tarča kibernetskih napadov, saj imajo v lasti velike količine zaupnih podatkov o potrošnikih in zavarovancih. Produkti, police in oblikovanje cen temeljijo na podatkih, so poudarili.
Glavne posledice, ki jih zavarovalnice in pokojninske družbe utrpijo po kibernetskih napadih, so prekinitev poslovanja in materialni stroški. "Tudi škoda na ugledu je lahko precejšnja ali celo nepopravljiva. Pridobljeni podatki se lahko uporabijo za različne kriminalne namene, kot je kraja identitete za pridobitev finančnih koristi," so opozorili.
Najpogosteje zaznani napadi v kibernetskem prostoru zaradi vojne v Ukrajini so po njihovih besedah napadi onemogočanja (DDoS, Distibuted Denial-of-Service), zlonamerna programska oprema za uničenje podatkov (sabotaža), ciljana elektronska sporočila z zlonamerno vsebino ter povečano pregledovanje naslovnega prostora z namenom iskanja ranljivosti.
"Zavarovalnice in pokojninske družbe morajo zato zaradi vojne v Ukrajini še z večjo skrbnostjo vzpostaviti oziroma izvajati procese in postopke, ki zagotavljajo njihovo neprekinjeno poslovanje ter varnost njihovih podatkov," so sklenili v AZN.
verjetnost za vojno se je povecala zaradi soliranja janse. se v vojno nas bo spravil
Kibernetski napadi so že . Čutijo jih že slovenska podjetja. Ena največjih Papirnic v Sloveniji že tarča napada.
Ne skrbite, itak bo šlo vse v maloro.