Slovensko kmetijstvo se sooča s sedmo hudo sušo v zadnjih 20 letih. Posledice pomanjkanja padavin in ponavljajočih se daljših obdobij hude vročine se na različnih območjih Slovenije kažejo različno, odvisno od več dejavnikov. Po prvih ocenah naj bi bila škoda na pridelkih od 20- do 100-odstotna, bolj točne podatke bo dalo skupno ocenjevanje škode, ki naj bi steklo septembra.
Ne samo sušni, tudi vročinski stres
Medtem suša še traja. Stanje, ki je že zdaj na spletni strani Sušomer Agencije RS za okolje (Arso) v petih od skupno 15 območij po državi opisano kot izjemna suša in na zemljevidu obarvano z rdečo barvo, se bo še stopnjevalo, ocenjuje agrometeorologinja na Arsu Andreja Sušnik.
Večinoma bi kmetijske kulture potrebovale dodajanje vode, kjer je to možno. Nenamakane poljščine, ki so ta trenutek na poljih, pa trpijo ne samo sušni, ampak tudi vročinski stres. Smo na začetku že četrtega oz. petega vročinskega vala, vročinski valovi dolgo trajajo, ponekod več kot 14 dni v kosu, kar zelo izčrpava rastline, opozarja agrometeorologinja.
Najbolj so po njenih besedah na udaru travinje, kjer je precejšnja škoda, saj je bil marsikje že ob spomladanski suši odkos manjši, sledi poletna suša in ponekod drugi in tretji odkos sploh ne bo mogoč. Trava se ne obnavlja, požgana je zaradi sončnih požigov. To bo vplivalo na pridelavo krme oz. na živinorejo, pa tudi na samo obnovo travne ruše.
Potrebno bo znižati stalež
Da so marsikje travniki rjavi, je izpostavila specialistka za varstvo narave in travništvo Jelka Brdnik s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj. Razmere so odvisne od lege travnika. Na strminah, še posebej tistih, nagnjenih na južne lege, so travniki rjavi. Takšne suše že dolgo ni bilo, je dodala za STA.
Opozorila je tudi, da nekatere kmetije že zdaj nimajo zadosti krme, pa bi si hkrati morale že delati zaloge za zimo. Verjetno bodo morale prilagoditi število živali, ki jih bodo lahko nahranile čez zimo. Tudi pridelek koruze bo manjši. Na peščeni zemlji je sploh katastrofa, slaba oz. z bolj drobnimi zrni so bila tudi jara žita, je dejala.
Da je škoda na pridelkih odvisna od vrste kulture, lokacije, kakovosti tal ter možnosti namakanja in senčenja, je za STA poudaril tudi direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto Damjan Vrtin. Zavod pokriva območje Dolenjske, Posavja in Bele Krajine, škoda na pridelkih na tem območju pa se po prvih ocenah giblje od 20 do 100 odstotkov.
Na peščenih plitkih tleh in ilovnatih tleh so zaradi posledic suše najbolj poškodovani posevki koruze. Ta je spremenila barvo, listi in stebla se zaradi visokih temperatur in pomanjkanja vode sušijo. Rastline kažejo znake zaostajanja v razvoju, so nižje, razvoj zrnja je prekinjen. Škoda sega od 20 do do 100 odstotkov.
Na sadju se suša in visoke temperature izražajo v obliki ožigov na plodovih in listju. Tudi vrtnine so ožgane, začenjajo se sušiti, opaženo je prisilno dozorevanje, ponovne setve pa so neuspešne. V sadovnjakih bistveno nižja škoda tam, kjer imajo namakanje in protitočne mreže.
Bistveno nižja je škoda tam, kjer imajo urejene namakalne sisteme. Na območju novomeškega zavoda je največ intenzivnih sadovnjakov v Posavju in veliko od teh je namakanih. Poleg tega so tisti, ki so namakani, v veliko primerih tudi pokriti s protitočno mrežo, ki rastline hkrati tudi senči in s tem ščiti pred ožigi, je povedal Vrtin.
Pri škodi na travinju je med drugim izpostavil Belo Krajino, kjer je rekordno dolgo obdobje z visokimi temperaturami in brez dežja prizadelo tudi višje ležeče površine plitvega kraškega terena, kjer se kosijo travniki samo enkrat.
V vinogradih je škoda zaradi suše predvsem v mladih, letos zasajenih vinogradih in tudi v vinogradih do starosti pet let. Grozdje veni in se suši ter odpada s trsov. Poškodovan je tudi prevodni sistem trte in ogrožena nadaljnja življenjska doba trsov in vinogradov, opozarjajo na novomeškem zavodu.
Redčite plodove in ne odstranjujte listov
Podobno opažajo v Vipavski dolini in Goriških Brdih, kjer področje vinogradništva spremlja Mojca Mavrič Štrukelj iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Kot je povedala za STA, je škoda zaradi suše različna, odvisno od tal. Nekatere trte so ovenele, ponekod je listje že rumeno in rjavo. Jagode so zelo drobne, pridelka bo manj. Po prvih grobih ocenah ga bo manj za najmanj tretjino, verjetno pa več.
Vinogradnikom trenutno odsvetujejo, da bi odstranjevali liste okoli grozdov, kar se običajno priporoča. Hkrati svetujejo razbremenitev trte tam, kjer je obilen nastavek grozdov. "In letos nastavek ni bil slab, bil je precej dober," je povedala specialistka za vinogradništvo.
Prve ocene o škodi v kmetijstvu zaradi letošnje suše je Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije že posredovala kmetijskemu ministrstvu. Tam za zdaj ocenjujejo, da škoda še ne presega škode po suši v letu 2017, ko je bila ta ocenjena na 65,3 milijona evrov, je pa blizu oz. na meji 0,3 promila prihodkov državnega proračuna, tako da se lahko začne postopek zbiranja skupnih podatkov, ki bodo dali bolj realno sliko razmer.
Sicer pa se suša pozna tudi v drugih ekosistemih. Gozd je ponekod že dobil jesensko barvo in že odpada listje, kar pomeni, da je suša izjemna, saj tudi drevesa z globljimi koreninami trpijo hudo stisko tako zaradi vročine kot suše, je še opozorila agrometeorologinja Andreja Sušnik.
Članek z vsebino. Po mojem mnenju bi morali takšni imeti prednost na naslovnici pred Gregorjem Čeglajem in Angelino Jolie. Bo kakšen klik manj, preživeti sicer morate, vendar bo umetniški vtis mnogo boljši. Predvidevam tudi, da se na takšnem članku bralci… ...prikaži več zadržijo več časa, kar utegne popraviti bilanco.