Zaradi šentviškega predora le na sodišče

Specializirano tožilstvo (SDT) tako Rajku Siročiču, Abdonu Peklaju ter še štirim njunim naslednikom očita domnevno oškodovanje Darsa. Državna družba pa naj bi bila oškodovana zaradi
skoraj trikratne podražitve gradbenih del v predoru Šentvid, zaradi česar naj bi Dars izgradnjo predora preplačal.

Ni še pravnomočno

Poleg šestih nekdanjih šefov Darsa pa do osem let zapora zaradi domnevnega oškodovanja Darsa grozi tudi Ivanu Zidarju in Dušanu Črnigoju, bivšima šefoma gradbenih podjetij SCT in Primorje, ki sta predor gradila. Tudi ona dva sta pritožila zoper obtožnico. Sodišče osmerice sicer uradno še ni obvestilo o tem, kako je presodilo. Neuradno pa naj bi sodišče zavrnilo njihove ugovore zoper obtožnico. “Obtožnica še ni pravnomočna,” pojasnjujejo na sodišču. Zato zaenkrat še ni znano, kdaj bodo osmerici začeli soditi. To naj bi bilo, neuradno, znano šele v naslednjih tednih, ko bo vsem osmim pritožnikom sporočena odločitev sodišča. Skoraj vsi naj bi zahtevali tudi, da sodišče ne upošteva in izloči določene o dokaze o domnevnem oškodovanju, ki naj bi jih tožilstvo pridobilo nezakonito.

Hojs: Obtožbe neupravičene

Obrambni minister Aleš Hojs se je odzval na neuradne informacije o obtožnici. Hojs pravi, da odgovora sodišča ni prejel, poudaril pa je, da so obtožbe zoper njega neupravičene, o samem poslu pa ne more govoriti, ker ne pozna podrobnosti, prav tako pa tudi ne ve, česa so ostali obtoženi.

"Kot član uprave sem povedal, da nisem bil pristojen za to področje in da sem v svojem ugovoru vse te obtožbe, ki mi jih očitajo, zavrnil. Prepričan sem, da vsak tak proces, ki ga nekdo doživi, lahko upravičeno ali pa po krivici vpliva na politično pot," je poudaril. Dodal je, da je prepričan v svojo nedolžnost, zato tudi nima namena odstopiti, saj bo dokazal, da so obtožbe neupravičene.

Hojs je v ugovoru na obtožnico izpostavil, da je bil kot član uprave Darsa zadolžen za vzdrževanje in upravljanje, v nobenem delu svojega dela pa na Darsu ni pokrival področja novogradenj, torej nikakor bi bil neposredno vpleten v reševanje problematike izgradnje predora Šentvid.

"Drugi moj ugovor je šel v smer, da tisto famozno pogodbo o izvajanju pogodbe, ki je na nek način znižala oz. na novo uredila razmerje med izvajalcem SCT in Primorjem, ravno tako nisem podpisal, ker to ni bilo moje področje," je poudaril.

V pritožbi pa je še poudaril, da se s predstavniki SCT tudi uradno ni srečeval, ker to ni bilo njegovo področje dela, po drugi strani pa naj bi Zidar od Siročiča in Nemca zahteval, da Hojs ni prisoten na njihovih sestankih. "Zakaj je to zahteval, ne vem, mi je pa nekako jasno, glede na to, da sem v določenih pogajanjih bil že prej in tudi takrat, ko smo se znotraj uprave o tem pogovarjali, izrazito nepopustljiv do kakršnih koli odpustkov, ki bi jih dajali izvajalcem," je poudaril.

V središču preiskave nepravilnosti pri financiranju šentviškega predora naj bi bile pogodbe za gradnjo, ki jih je v letih 2007 in 2008 uprava Darsa sklenila s konzorcijem SCT-Primorje. V obtožbi se očita oškodovanje državnega proračuna v višini več kot 10 milijonov evrov. Tožilstvo naj bi delovalo na podlagi poročila računskega sodišča iz leta 2010, ki je ugotovilo nepravilnosti pri načinu obračunavanja dodatnih del za predor Šentvid, zaradi česar se je naložba znatno podražila.