Če državni zbor rebalansa ne bo sprejel, ima vlada vzvod, da do konca leta ne sprejema novih proračunskih obveznosti.
Kot je na novinarski konferenci povedal Križanič, rebalans temelji na najnovejši uradni napovedi realne gospodarske rasti, ki je pri 1,8 oziroma 1,9 odstotka, zaposlenost pa naj bi padla za 1,5 odstotka. So se pa na vladi v luči padca pokojninske reforme na referendumu odločili za še nekoliko strožje varčevanje od prvotno predvidenega.
Glede napovedane rasti je Križanič pojasnil, da je možna hitrejša rast, v primeru poglabljanja kriznih razmer v območju evra pa je možna tudi nižja. Veliko je odvisno od zunanjega okolja in hitrosti stabilizacije gradbeništva.
Prihodkov manj za 400 milijonov evrov
Rebalans predvideva odhodke v višini 9,65 milijarde evrov, kar je 360 milijonov manj kot v veljavnem proračunu, a še vedno štiri odstotke več kot lani. Prihodki proračuna naj bi znašali 7,95 milijarde evrov, kar je skoraj 400 milijonov manj, kot je bilo predvideno v veljavnem proračunu.
Od tega naj bi Slovenija po rebalansu proračuna počrpala okoli 850 milijonov evrov sredstev EU, kar je sicer za okoli 200 milijonov manj od veljavnega proračuna, neto položaj Slovenije do proračuna Unije pa naj bi bil okoli 460 milijonov evrov, kar je 36 odstotkov več kot lani.
Bratuškova je povedala, da so želeli biti pri načrtovanju letos v kar največji meri realni, tako da bo kljub nekoliko nižjim predvidenim sredstvom realizacija njihove porabe blizu stoodstotna. V prvem polletju je sicer Slovenija po pojasnilih Bratuškove že počrpala blizu 400 milijonov evrov, neto pozitivni položaj do proračuna Unije pa je 180 milijonov evrov.
Primanjkljaj 4,6-odstoten
Proračunski primanjkljaj naj bi tako ob nadaljevanju nekaterih ugodnih gibanj pri prihodkih z naslova davka na dohodek pravnih oseb ob koncu leta dosegel okoli 1,7 milijarde evrov oziroma 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), možno pa je, da bo celo nižji.
Javnofinančni primanjkljaj naj bi medtem po Križaničevi oceni ob vseh izrednih dogodkih (prva dokapitalizacija NLB in dokapitalizacija Adrie Airways) dosegel 5,5 odstotka BDP, pri čemer je to zgornja meja, zato pričakuje, da bo celo nižji.
V drugem polletju zapade več glavnic
Glede gibanja javnega dolga je minister zatrdil, da ostajajo pri cilju 43,3 odstotka BDP ob koncu leta, saj v drugem polletju zapade več glavnic. Letos sicer skupno zapade 990 milijonov evrov glavnic, za domače in tuje obresti pa bo država po rebalansu namenila 510 milijonov evrov.
