Okužbe. V času nabiranja gob in pozneje kostanja so ne le ljudje, temveč tudi njihovi štirinožni spremljevalci v gozdovih izpostavljeni nevarnosti okužb s klopno prenosljivimi boleznimi.
Odstranjevanje. Edini način preprečevanja okužbe ostajajo redna uporaba zaščitnih sredstev ter pregledovanje in odstranjevanje klopov, saj nobeno sredstvo ne pomeni popolne zaščite.
Obolevnost pri ljudeh je na Gorenjskem dvakrat višja kot drugod po Sloveniji, medtem ko številčnih podatkov za živali ni, saj prijavljanje ni obvezno. “Psi se najpogosteje srečajo s povzročiteljema anaplazmoze in borelioze, redkeje babezioze. Večina se bolj ali manj uspešno zdravi, so pa tudi primeri poginov,” pojasnjuje Nataša Tozon s klinike za kirurgijo in male živali veterinarske fakultete in dodaja: “Protitelesa proti anaplazmozi ima približno 75 odstotkov testiranih psov, kar pomeni, da se je pes srečal s povzročiteljem, a še ne pomeni, da bo tudi zbolel. Za potrditev okužbe morajo biti prisotni določeni bolezenski znaki in laboratorijska odstopanja.”
Nujen obisk veterinarja
Kot pravi Tozonova, se anaplazmoza kaže z zelo različnimi in nespecifičnimi znaki. Prva, akutna faza po navadi poteka brez vidnih znakov ali pa so ti blagi, večinoma pa nima trajnih posledic.
Druga, kronična faza se lahko izraža z vnetjem sklepov s posledičnim šepanjem, vnetjem ledvic in drugimi bolezenskimi znaki. Pri babeziozi lahko zaradi razpadanja rdečih krvničk lastnik pri živali opazi temno rumen do rjav urin, povišano telesno temperaturo, v hujših primerih pa tudi znake ledvične odpovedi. Borelioza pri psih po navadi poteka kronično in jo povezujemo s šepanjem zaradi vnetja sklepov. Ti znaki pa niso nujno posledica okužbe z borelio. V vseh primerih je zato nujen obisk veterinarja, ki bo psa obravnaval celostno in njegovo stanje spremljal tudi po zdravljenju.
