V zadnjih tednih so se vnovič razplamtela vprašanja, povezana z delitvami iz druge svetovne vojne, “ker te tematike ljudi čustveno prizadenejo, zato ne razmišljajo o znižanih plačah”, meni zgodovinar Janko Prunk.
Zaradi tega je vrelo tudi v koaliciji. V Državljanski listi pravijo, da sicer ne razmišljajo o izstopu iz koalicije, a da je “v koalicijski pogodbi jasno zapisano, da ideoloških tem ne bomo odpirali”. Na to so opozorili tudi v Desusu.
Spornost izbora pesmi
Spomnimo, da je prelat ljubljanske nadškofije Anton Slabe v nedeljo somaševal v Šentjoštu nad Horjulom, kjer je domobranski pevski zbor v kulturnem programu pel domobranske pesmi. “Navzočnost predstavnikov Cerkve na dogodku še ne pomeni izražanja uradnega stališča Cerkve do vsebine kulturnega dogodka v celoti,” očitke o sodelovanju Rimskokatoliške cerkve na domobranski slovesnosti zavrača Slovenska škofovska konferenca (SŠK).
“Da so domobranci prisegli nacifašizmu, je narobe. To je med drugo svetovno vojno obsodila ne le vzhodna, ampak tudi zahodna stran, čeprav so številni verjeli, da se borijo za svobodo,” o domobrancih pravi Prunk. Dodaja, da bi bilo zato “bolje, da se pesmi ne bi prepevale”. V Šentjoštu so se obiskovalci sicer zbrali, da bi se poklonili tistim, “ki so se pred 70 leti kot vaški stražarji uprli komunističnemu nasilju”. Prunk meni, da zgodovina ni črno-bela, zato je treba biti previden pri obsodbah vsebin in simbolik proslav. “Nad komunizmom nisem preveč navdušen. A čeprav se je pozneje pod simbolom rdeče zvezde zgodilo marsikaj hudega, je bila ta tudi simbol svobode,” razlaga Prunk.
Maša da, kultura ne
Sodelovanja prelata pri maši v Šentjoštu na ljubljanski nadškofiji sicer niso želeli komentirati. Na SŠK pa pravijo, da “darovanje maše duhovnika pri tovrstnem ali kateremkoli drugem dogodku še ne pomeni, da se je Katoliška cerkev kot verska skupnost uradno opredelila do določene problematike”. Dodajajo, da duhovniki pogosto darujejo maše za pokojne, a to “ne pomeni nujno, da sodelujejo tudi pri kulturnem programu”.
