Novela, ki je rezultat dolgotrajnih usklajevanj med socialnimi partnerji, po besedah
ministrice za delo, družino in socialne zadeve
Marjete Cotman omogoča večjo fleksibilnost zaposlovanja in s tem konkurenčno
sposobnost gospodarstva. Cotmanova je prepričana, da bo vzpostavila pogoje za manjšo brezposelnost
in kakovostna delovna mesta.
Novela med drugim omogoča večjo notranjo mobilnost, saj bo mogoče skleniti pogodbo o
zaposlitvi, ki ne bo določala le enega delovnega mesta, s čimer se bodo zmanjšale možnosti
odpuščanja delavcev v primeru ugotovljenih presežkov. Spremembe omogočajo tudi večjo možnost
zaposlovanja za določen čas. Zakon prinaša novosti tudi na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
in sicer natančneje določa postopke odpovedi. S predlaganim skrajšanjem odpovednih rokov bodo imeli
delodajalci manjše stroške dela, za zaposlene, ki jih bo ta sprememba najbolj prizadela, pa bodo
predlagali dopolnitve na področju zakonodaje, ki ureja pravice brezposelnih. Delodajalci se bodo
lahko izognili plačilu odpravnine, če bodo zaposlenim zagotovili drugo ustrezno zaposlitev.
Novela vsebuje tudi spremembe glede zaposlovanja s skrajšanim delovnim časom. V Sloveniji je
delež tovrstnega zaposlovanja majhen, pravi ministrica, razlog pa, da je to nesorazmerno draga
oblika zaposlovanja. S spremembami uvajajo načelo sorazmernosti. Spremembe so tudi na področju
ureditve delovnega časa in letnega dopusta. Po eni strani se skrajšuje obveznost nadurnega dela, po
drugi pa je dana možnost daljšega nadurnega dela, če delavec izrazi interes.
Zakon poleg tega prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo in psihično nasilje na delovnem
mestu.
Majda Širca iz stranke Zares je ob tem sicer opozorila, da je matični odbor
zavrnil dopolnila, s katerimi bi bolj natančno določili, kaj je nadlegovanje in trpinčenje na
delovnem mestu.
Podporo predlogu novele so napovedali v poslanskih skupinah SDS, NSi, SLS, DeSUS, LDS in
Zares ter predstavnica madžarske narodnosti.
14
ogledov
Zaposlovanje na rešetu državnega zbora
Novela zakona o delovnih razmerjih, ki je prestala drugo obravnavo, naj bi zagotovila večjo prožnost pri zaposlovanju, manjše stroške za delodajalce, a kljub temu ohranila pravice zaposlenih in socialno varnost.