Satelit Trisat, ki je skoraj v celoti plod slovenskega znanja, bi moral po prvotnih načrtih poleteti v vesolje 9. septembra. Iz izstrelišča v Francoski Gvajani naj bi ga ponesla nosilna raketa Vega, a je evropskemu vesoljskemu podjetju Arianespace 11. julija spodletela izstrelitev takšne rakete v Zemljino orbito.
To je bila prva neuspešna izstrelitev rakete Vega, medtem ko so pred tem opravili 14 uspešnih izstrelitev. Zaradi nesreče so se zamaknili termini ostalih predvidenih izstrelitev.
"Polet VV16, na katerem bo Trisat, je bil najprej prestavljen na konec novembra oziroma začetek decembra. Zadnja informacija okoli izstrelitve VV16 je prvo četrtletje 2020," je za STA ta teden povedal direktor mariborskega podjetja Skylabs Tomaž Rotovnik, ki izvaja projekt Trisat v sodelovanju z laboratorijem za elektronske in informacijske sisteme mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
V začetku julija so v čisti sobi omenjene fakultete uspešno zaključili sestavo in preizkušanje satelita, nato pa so ga dostavili v Delft na Nizozemskem, kjer so ga v čisti sobi nizozemskega podjetja Innovative Solutions In Space integrirali v izmetni nosilec.
Izmetni nosilec bi morali nato prepeljati v Brno na Češkem, kjer naj bi ga integrirali s preostalim tovorom iz programa misije za mala vesoljska plovila Evropske vesoljske agencije (ESA), a se to zaradi spodletele izstrelitve Vege še ni zgodilo.
Na raketu bo še en slovenski satelit
"Trisat je še vedno na lokaciji integratorja na Nizozemskem v čisti sobi, kamor je bil dostavljen letos julija," je povedal Rotovnik.
Zaenkrat še ni znano, ali bodo zaradi prestavitve datuma izstrelitve potrebni dodatni posegi na satelitu, kot je na primer ponovno polnjenje baterij. "Predvidoma v decembru bo Trisat ekipa izvedla osnovno diagnostiko satelita oziroma baterij in morebitno polnjenje le-teh," pravi Rotovnik.
Iz Brna naj bi celoten tovor nato dostavili v Francosko Gvajano, od koder bo Trisat z nosilno raketo umeščen v sončno sinhrono tirnico na višini 530 kilometrov. Na tej raketi bo med skupno okoli 50 sateliti tudi nekoliko večji slovenski satelit Nemo HD, ki so ga razvili v Centru odličnosti Vesolje-SI.
Medtem ko je Trisat težak okoli pet kilogramov in bo imel sposobnost opazovanja Zemlje na podlagi multispektralnega zajemanja slik v kratkovalovnem infrardečem spektru, je Nemo HD težak okoli 65 kilogramov in bo sposoben daljinskega zaznavanja z visoko ločljivostjo, kar bo omogočilo pridobivanje slik Zemljine površine in video snemanje z visoko ločljivostjo.
dezurni@zurnal24.si
