Zamrznil bi pokojnine in gradil

Ekonomist Jože P. Damijan meni, da je gospodarska rast, ki jo znova beleži Slovenija, naključna in povezana s koriščenjem evropskih sredstev v iztekajoči se finančni perspektivi.

Damijan je na današnjem predavanju z naslovom Ali poznamo recept za izhod iz krize? na institutu Jožefa Stefana v Ljubljani menil, da je gospodarska rast Slovenije slučajna. Povečale so se namreč investicije v komunalno infrastrukturo, saj občine investirajo denar, ki ga morajo porabiti iz iztekajoče se evropske finančne perspektive 2007-2013. "Vsi nas hvalijo, a ta rast je slučajna," je dejal.

Spomnil je, da ima Slovenija, če odštejemo stroške za obresti na kredite in sredstva za pokojnine, izravnan proračun. Če bi bil sam finančni minister, bi zamrznil pokojnine, refinanciral tuje kredite in približno 400 milijonov evrov v proračunu prerazporedil v investicije v infrastrukturo. "Zraven počrpamo še evropska sredstva in smo na konju," je dejal.

Rešitev so naložbe v infrastrukturo

Svoja stališča je podkrepil z izračunom - če bi na letni ravni v infrastrukturo do leta 2030 investirali 431 milijonov evrov, bi imelo to brez upoštevanja uvoza za 826 milijonov evrov pozitivnega učinka na dodano vrednost, sicer pa še več. Med možnimi investicijami v infrastrukturo je denimo omenil že dolgo načrtovani projekt gradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper in modernizacijo nekaterih drugih železniških odsekov, npr. do Jesenic, pa tudi energetsko sanacijo stavb.

In kje dobiti sredstva za investicije? Damijan rešitev vidi v evropskih sredstvih, zasebnem sektorju in državi. Z evropskimi sredstvi naj bi pokrili 20 odstotkov investicij, prav toliko tudi z zasebnimi, država pa naj bi prispevala 60 odstotkov. Med domačimi viri je denimo omenil možnost izdaje t.i. infrastrukturnih obveznic, bencinski cent za vzdrževanje infrastrukture in podvojitev cestnin za tovorni promet.

Ob nekaterih pomislekih iz publike, da preveč pozornosti posvečamo gradbeništvu, premalo pa investicijam v znanje, je Damijan dejal, da je tudi znanje infrastruktura, a se pojavi problem, ker se mladi iz države selijo tudi zaradi domače gospodarske depresije. "Brez infrastrukture ni razvoja," je vztrajal in spomnil, da se tudi ameriški Amazon, ki se ukvarja s spletno trgovino, ne bi mogel razvijati brez infrastrukture.

Damijan vztraja, da je treba za izhod iz krize, tudi na evropski ravni, povečati javno trošenje in zagnati agregatno povpraševanje, hkrati pa prilagoditi monetarno politiko po vzoru ZDA in izvesti strukturne reforme, na kar je opozoril tudi predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi. A problem strukturnih reform je v tem, da delujejo na dolgi rok, zato je treba na kratki rok zagnati agregatno povpraševaje. "Izvajati moramo oboje hkrati," je menil.

Alternativa trošenju je le vojna

Alternativo večjemu trošenju Damijan vidi le v vojni. "Druga svetovna vojna je bila največji stimulus za rast," je bil provokativen. Če ne bomo izbrali možnosti t.i. deficitarnega trošenja, "bo pokalo po vseh šivih", je dejal in dodal, da ljudje ne morejo trošiti, če se jim znižujejo prihodki. Evropskim državam je zato treba dovoliti daljše obdobje za znižanje primanjkljaja, da lahko v tem času vlagajo v infrastrukturo ter zaženejo povpraševanje in gospodarsko rast.

Hitler na oblast zaradi deflacije

A Damijan je skeptičen, da bo do tega res prišlo, svoj dvom pa utemeljuje z ideologijo in interesi držav. V Nemčiji vlada prastrah pred inflacijo, zavezani pa so tudi izravnanemu proračunu, čeprav je, tako Damijan, nekdanjega nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja na oblast ponesla deflacija. Tu so še interesi držav, saj gre najmočnejšim, npr. Nemčiji, še vedno dobro.

Damijan je v predavanju orisal tudi širši kontekst gospodarskega razvoja po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja in primerjal Evropo z Japonsko, ki je v 90. letih prejšnjega desetletja zdrsnila v deflacijsko spiralo. A kot pravi ekonomist, je dežela vzhajajočega sonca v primerjavi s časom pred krizo ves čas rasla, v ZDA je bil padec kratek, medtem ko je območje evra in z njim tudi Slovenija še vedno pod ravnjo pred krizo.

Ker je v Evropi znova prišlo do ohlajanja, Damijan ni nič kaj optimističen. "Imeli bomo recesijo s trojnim dnom," je dejal in spomnil, da je Slovenija v času krize izgubila skoraj deset odstotkov bruto domačega proizvoda. "To je tisto pravo izgubljeno desetletje. Japonci so v primerjavi z nami tigri," je bil slikovit. Če bi želela Slovenija do leta 2021 ujeti dolgoročni trend rasti iz časa pred krizo, ki je v povprečju znašal okoli tri odstotke na leto, bi morali letno beležiti petodstotno gospodarsko rast, s takšnimi rezultati pa bi morali začeti letos, je opozoril.