Slovenski državni holding (SDH) je na današnji skupščini Družbe za avtoceste v RS (Dars) po hitrem postopku zamenjal vse predstavnike kapitala v nadzornem svetu upravljavca slovenskih avtocest. Novi štirje nadzorniki so postali Gregor Lukan, Robert Ličen, Gregor Osojnik in Andraž Lipolt.
Lukan je izvršni direktor za investicije v Mercatorju, Ličen je znan krizni menedžer, Osojnik je vodja službe za pravne in splošne zadeve v Sava Turizmu, Lipolt pa je direktor področja investicij in vzdrževanja v Petrolu.
V nadzornem svetu ostajata predstavnika delavcev Vito Meško in Rožle Podboršek.
Iz SDH so pojasnili, da so "na podlagi presoje kriterijev, ki naj bi jih izpolnjevali člani nadzornega sveta, ocenili, da trenutna sestava nadzornega sveta Darsa ne zagotavlja optimalne heterogene strokovne zastopanosti. Z namenom, da se tudi v bodoče zagotovi skrb za uresničevanje sprejete strategije družbe in načrtovane razvojne usmeritve Republike Slovenije, so bila pri sestavi novega nadzornega sveta upoštevana izključno strokovna znanja in izkušnje, ki se med posameznimi člani ustrezno dopolnjujejo".
Da se bo štiriletni mandat zastopnikom kapitala, predsedniku NS Darsa Dušanu Hočevarju, njegovemu namestniku Ivanu Križniču ter članoma Robertu Čehovinu in Silvi Savšek, ki so ga nastopili 25. maja 2012, še v času druge vlade Janeza Janše in ministrovanja Zvoneta Černača, predčasno zaključil, se je nakazovalo že nekaj mesecev. Ob današnjih odločitvah pa se postavlja tudi vprašanje usode uprave družbe, ki jo vodi Matjaž Knez.
Mediji so poročali tudi o pritiskih odhajajočega infrastrukturnega ministra Sama Omerzela na nadzornike in Kneza ter očitkih zaradi njihovega delovanja na področju investicij in nekaterih poslov.
Sum političnega kadrovanja in korupccijskega tveganja
Slovenske novice razkrivajo, da je vodja Omerzelovega kabineta Dejan Kmetič nadzornike marca pozval k odstopu, Hočevar pa je to dejanje prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije. Ta je ugotovila, da v postopku niso bila upoštevana osnovna merila preglednosti korporativnega upravljanja, podatki in dokumenti pa potrjujejo sum političnega kadrovanja in korupcijskega tveganja.
Dars je sicer v prvem polletju zabeležil 29,69 milijona evrov čistega dobička, kar je 438 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Dober rezultat med drugim pripisujejo reorganizaciji poslovanja, povečanemu obsegu tovornega prometa in prodanih vinjet ter manjšim odhodkom družbe.
Prihodki Darsa so prvem polletju dosegli 168,9 milijona evrov, kar je devet odstotkov več od načrtov in 19 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju.
