Žalni knjigi na smetišču

	Nisem več pripravljen dati knjig zastonj. Danijel Malenšek

Žalni knjigi, kot zatrjuje Danijel Malenšek, odprti v Skupščini mesta Ljubljane (eno so odprli leta 1980 ob Titovi smrti, drugo leto zatem ob letalski nesreči potniškega letala na Korziki), je kupil od brezdomca na bolšjem trgu v Ljubljani februarja leta 2007.

“Vprašal sem ga, kaj je to, pa mi je odvrnil, da jih je našel na kosovnem odpadu,” pojasnjuje Malenšek. Koliko denarja natančno je za knjigi odštel, ne ve; pravi, da okoli 500 ali 600 evrov. Priložene so jim bile fotografije, očitno iz nekdanje Občine Šiška, ter nekaj osnutkov formalnih pisem Josipu Brozu - Titu in vdovi Pepci Kardelj. Trdi, da je želel knjigi vrniti Mestni občini Ljubljana (MOL), naslednici nekdanjih občin, ali Muzeju novejše zgodovine Slovenije.

Marca predlani se je sestal tudi z županom Zoranom Jankovićem. “Takrat sem bil voljan knjigi vrniti zastonj,” pravi Malenšek. Ker sta zdaj od tedaj minili dve leti in ker mestna oblast po njegovem mnenju razume samo denar, pa pričakuje, da mu bo MOL povrnila tisoč evrov – kot pravi, stroškov in obresti.

	Seveda ne pride v poštev nikakršen odkup, saj žalni knjigi nikakor ne moreta biti zakonito v zasebni lasti. Vasja Butina

Predati bi jih moral zastonj
“Gospoda Malenška smo pozvali, naj žalni knjigi vrne lastniku, to je zdaj MOL, vendar ju ni predal,” pojasnjuje Vasja Butina, direktor Mestne uprave MOL, in dodaja, da je namesto tega napisal pismu Odboru za kulturo in raziskovalno dejavnost MOL, naj se zavzame za prevzem knjig. Odbor je nato sprejel sklep, da vsebina ni v pristojnosti odbora, in pismo posredoval Zgodovinskemu arhivu Ljubljana (ZAL). Tam in v arhivu MOL obe knjigi nista vpisani ali hranjeni, imajo pa liste, popisane s podpisi ob Titovi smrti. “Žalne knjige, ki jih je arhiv Mestne uprave MOL prevzel v arhivih svojih pravnih prednic, so v našem arhivu,” dodaja Butina.

Arhivistka za upravo po letu 1945 iz ZAL Tatjana Šenk pravi, da v ZAL vedo, da ima gradivo Malenšek. “Zahteva, da ga nekdo odkupi nazaj,” doda in pojasni, da arhiv tega ne more storiti, saj jim MOL gradivo po 30 letih preda. Večina gradiva iz obdobja, iz katerega sta knjigi, je torej še “ na terenu”.

ZAL je zaradi nepojasnjega izginotja knjig Inšpektoratu Republike Slovenije za kulturo in medije novembra predlagal uvedbo postopka. Ta ga je januarja izvedel in zaradi suma, da je šlo za krajo, predal zadevo v obravnavo generalni policijski upravi. Butina poudarja, da bodo, če Malenšek knjig ne bo vrnil, na mestni upravi razmislili o kazenski prijavi, saj gre, če njegove trditve držijo, za lastnino MOL. “Takšno javno arhivsko gradivo se ne sme odtujiti in še manj prosto kupovati na bolšjem trgu; njegovo prodajo je treba prijaviti,” doda.