Za in proti izenačenju

Poslanke in poslanci danes obravnavajo novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki registrirano istospolno partnersko skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo. Zagovorniki predloga pravijo, da odpravlja diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti, nasprotniki pa, da spreminja definicijo družine.

ZA

V Združeni levici, ki je novelo zakona vložila v zakonodajni postopek, pravijo, da bodo z njo odpravili protiustavno in sistemsko diskriminacijo, ki jo omogoča trenutni pravni red. Sledijo 14. členu ustave, ki prepoveduje diskriminacijo glede na posebne osebne okoliščine, med katere sodi tudi spolna usmerjenost.

Izenačitev istospolne partnerske skupnosti z zakonsko zvezo omogoča istospolnim parom enake pravne, ekonomske in socialne posledice, kot jih ima zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost dveh oseb različnega spola.

Vlada opozarja, da ustava ne dopušča različnega obravnavanja istospolne partnerske skupnosti, zato noveli ne nasprotujejo.

V skupnosti LGBT, ki se zavzema za pravice istospolnih, biseksualnih in transpolnih, navajajo, da pomeni novela odpravo diskriminacije in krivic, ki so prizadele cele generacije in še vedno niso odpravljene.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, predlogu ZL ne nasprotujejo. Ob poskusu spremembe družinskega zakonika, ki je bil leta 2012 na referendumu zavrnjen, so poudarili, da ne želijo ustvarjati ali spodbujati nastajanja novih oblik družin, ampak da le sledijo načelu svobodne izbire posameznika in "družbeni realnosti, v kateri različne oblike družin že obstajajo".

Glede posvojitve, so takrat pojasnili, da se bo v vsakem konkretnem primeru tehtalo in presojalo, kdo je za konkretnega otroka najbolj ustrezen posvojitelj, pri čemer je v ospredju interes otroka.

PROTI

V SDS in NSi menijo, da bo novela razvednotila zakonsko zvezo (in analogno zunajzakonske skupnosti) kot posebno skupnost moža in žene ter temeljno razvojno in civilizacijsko celico družbe.

Iz slovenske zakonodaje se po njihovi oceni črta edina definicija moža in žene, ki je bila v slovenskem kulturnem in civilizacijskem prostoru prisotna od nekdaj.

Spremembe, ki jih prinaša novela, so bile v bistveno milejši obliki zavrnjene na referendumu leta 2012, in predstavljajo socialni inženiring z dolgoročnimi posledicami na vseh področjih, ki se tičejo družinske politike, poudarjajo v SDS.

Do posvojita otroka ali do umetne oploditve, sta upravičeni osebi ženskega spola, čeprav se ne zdravita zaradi neplodnosti. Država s tem po oceni nasprotnikov sprememb sistemsko (ne zaradi objektivnih okoliščin) omogoča omogočala odraščanje otrok brez očeta ali brez matere, s čimer se zasleduje ravno nasprotni cilj kot je določen v 53. členu ustave, da država varuje družino, materinstvo in očetovstvo.

Pri posvojitvah ne gre za pravice odraslega, ampak za pravico otroka, opozarjajo v Družinski pobudi, Civilni iniciativi za družino in pravice otrok in Komisiji Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK).

Nasprotniki novele izražajo bojazen pred morebitnimi drugimi posledicami, ki po njihovi oceni segajo od financiranja oploditev z biomedicinsko pomočjo do nadomestnega materinstva, ki je marsikje povezano z izkoriščanjem revnejših žensk.

Predlagana novela po oceni nasprotnikov ne predvideva možnosti za ugovor vesti za matičarje, ki bi imeli zadržke do poročanja istospolnih parov.

V gibanju Civilne iniciative za družino in pravice otrok, ki ga vodi Aleš Primc, in danes organizira shod pred državnim zborom, so prepričani, da se bo po spremembi v šolah začela indoktrinacija učencev in dijakov za homoseksualnost ter da bodo starši izgubili pravico do vzgoje otrok po svoji vesti.