Generalna državna Barbara Brezigar je še zadnjič – mandat se ji namreč izteče 4. maja – predala letno poročilo o delu državnih tožilcev predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju.
Vse več dela, novih ljudi ni
Brezigarjeva je dejala, da se je obseg dela na vseh tožilstvih povečal za 16 odstotkov. Pri pregonu organiziranega kriminala pa se je delo v zadnjih dveh letih povečalo za 348 odstotkov. Število tožilcev pa ostaja enako, po mnenju Brezigarjeve je največja težava tožilstva ravno kadrovska podhranjenost: "Tožilstvo je v tako dobri kondiciji, kot je lahko."
Niso upoštevali strokovnih pripomb
Brezigarjeva in Gantar sta govorila tudi o novem zakonu o državnem tožilstvu. Po mnenju Brezigarjeve nov zakon birokratizira delo, določbe so nejasne. "Ta zakon ni dober," je dejala Brezigarjeva, ki je najbolj kritična do tega, da niso upoštevali nobenega strokovnega stališča.
Dejala je še, da zakon jemlje pristojnosti generalnemu državnemu tožilcu in vodjem tožilstev, ob tem pa se pristojnosti izvršilne veje oblasti povečujejo.
Več tožilcev, okrepitev specializiranih oddelkov
V odzivu na očitke Brezigarjeve so na pravosodnem ministrstvu zapisali, da Brezigarjeva v celotnem svojem mandatu ni uspela kadrovsko okrepiti Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, vlada pa si s predlogom novega zakona o državnem tožilstvu prizadeva za to, da bi zadeve gospodarskega kriminala vendarle doživele sodni epilog.
Na podlagi tega zakona bo zato bistveno povečano število tožilcev v okviru novega specializiranega tožilstva za pregon zahtevnih oblik gospodarskega in organiziranega kriminala. Namesto sedanjih šestih tožilcev v tem specializiranem tožilstvu bo tako, kot so zapisali, odslej delovalo vsaj 21 državnih tožilcev.
Vlada je predlagala tudi okrepitev specializiranih oddelkov sodišč za sojenje v zadevah gospodarskega kriminala.
