1. Voljč nima prav nobenih parlamentarnih izkušenj. Že pri Zoranu Jankoviću smo videli, kaj pomeni pomanjkanje državnozborske kilometrine, a je Janković v primerjavi z Voljčem politični "stari maček". Voljč bi padel na bistveno osnovnejših trikih kot Janković.
2. Voljč v NLB ni veljal za dejanskega šefa banke. Banko so v resnici vodili drugi, zlasti član uprave Boris Zakrajšek. Edini projekt, ki ga je vodil Voljč, je bila računalniška prenova banke, ki pa se je končala katastrofalno. Kako naj vodi vlado človek, ki ni znal voditi niti banke?
3. Voljč je menda v Mehiki. Neresno. Vsak resen kandidat za šefa vlade bi bil namreč na startu v Ljubljani in bi dejavno lobiral med strankami, mnenjskimi voditelji, vplivneži, mediji in drugimi. Voljč pa bi očitno postal premier tako, da bi drugi delali, on bi pa le vkorakal v vladno palačo kot nekakšen kronski princ.
4. Zaresen kandidat za mandatarja bi ta trenutek pospešeno pisal koalicijsko pogodbo in zbiral moštvo. Nezaresen kandidat se potepa po svetu.
Predlagati Voljča kot morebitnega kandidata za mandatarja zato pomeni podcenjevati Slovenijo in volilce.
Tokrat se strinjam s B. Hočevarjem, da je predlaganje Voljča podcenjevanje Slovencev. Žal pa komentator ni izpeljal svoje misli do konca. Slovence namreč podcenjuje predsednik Danilo Turk!
A vam še ni jasno,da tisti mali Milanček še vedno vodi Slovenijo v komunizem,Da ne govorim o udbovcima
Zadeva v naši družbi je še malo bolj širša, kot ideološka delitev na bivše partizane (komuniste) in njihove potomce in na belogardiste in njihove potomce. Gre se za medgeneracijski boj v politiki. To se lepo kaže v razkolu Desusove stranke.… ...prikaži veče. Starejša generacija si je v preteklosti nabrala toliko ekonomskih pravic, da sedaj v svetovni gospodarski krizi resno ogroža našo družbo. Spremembe, ki so nujno potrebne na vseh področjih se jim starejša generacija na vse kriplje upira, kar je razumljivo. Vendar se ne zavedajo, da se lahko potopijo skupaj z mlajšo generacijo. tisti starejši, ki so z dna socialne lestvice se nepravičnim spremembam upravičeno upirajo, ampak ti itak nimajo veliko politične moči v družbi. Problem je starejša generacija, ki je nadvpovprečno na socialni lestvici. To so pa gospodje iz bivše revolucije, bivši kadri ki so v preteklosti zasedali visoke funkcije v družbeno političnem in gospodarskem sistemu. Tudi tisti strici iz ozadja sodijo tu poleg.