Na referendumu o noveli zakona o zakona o družini in družinskih razmerjih je glasovalo 620.261 oz. 63,48 odstotka volivcev. 391.818 ali 63,48 odstotka jih je bilo PROTI, 225.428 ali 36,52 odstotka pa ZA spremenjeni zakon.
Če rezultate včerajšnjega referenduma primerjamo z rezultati izpred treh let, ko smo se na referendumu odločali za ali proti družinskemu zakoniku, ugotovimo, da je volilna baza volivcev, ki so glasovali za zakonik, ostala približno enaka, medtem ko je proti zakonu glasovalo več kot sto tisoč volivcev več kot proti zakoniku marca leta 2012.
Na referendumu o družinskem zakoniku je glasovalo skupaj 518.207 ali 30,31 odstotka vseh volilnih upravičencev. 233.268 ali 45,45 odstotka jih je glasovalo za družinski zakonik, 279.937 ali 54,55 odstotka pa jih je bilo proti.
Strateško učinkovita kampanja opcije PROTI
"Med podporniki zakona ni ključne razlike, govorimo o istem volilnem telesu, medtem ko je opciji proti, katere jedro je še vedno okoli 300 tisoč volivcev, uspelo prepričati dodatnih sto tisoč ljudi," pravi analitik javnega mnenja Andraž Zorko s podjetja Valicon. "Ta opcija je kampanjo strateško gledano vodila zelo učinkovito, s strani civilne iniciative. Na podlagi rezultatov izpred treh let so vedeli, da nimajo dovolj glasov. Uspela je s sporočilom, če poenostavimo, da bodo starim staršem jemali otroke in jih dajali istospolnim partnerjem."
Koalicija se je distancirala
Kampanjo je tako vodila Združena levica, ki je po svojih stališčih precej skrajna stranka. "Imamo okoli 200 do 300 tisoč ljudi, ki bodo vedno prišli na referendum in bodo glasovali za zakon, ki izenačuje neke pravice," razlaga Zorko. "To je prava slovenska levica. To, kar smo včeraj doživeli, je realno razmerje med tradicionalno krščansko desnico in resnično levico na drugi strani. Zakaj desnica na volitvah skoraj nikoli ne zmaga? Ker obstaja vmes volilno telo, ki mu jaz pravim 'kvazi levica' in se aktivira samo takrat, ko je Janša na oblasti ali v poziciji, da lahko na oblast pride. To je edini motiv. Ali pa pravice, ki se neposredno tičejo njih, npr. pri referendumu o malem delu. Pravice drugih jih ne zanimajo, lahko bi ji rekli tudi sebična levica. Volivci SMC oz. vladne koalicije bi lahko razmišljali tudi takole: 'Izvolili smo vas, da vladate namesto nas, zdaj pa pričakujete, da se opredelimo namesto vas.' In so ostali doma."
"Družabno" zaželeni odgovor
Zenel Batagelj, prav tako iz Valicona, izpostavlja nov fenomen t. i. "družabno" zaželenega odgovora. "Lep del gotovih zagovornikov referenduma je ostal doma," piše Batagelj. "To malo diši po fenomenu družbeno zaželenega odgovora, ali morda bolje družabno zaželenega odgovora. Družabno zaželeno je, da se udeležiš referenduma, dejansko pa se ga ne udeležiš."
irma.hus@zurnal24.si
Kdo bo pa te bedake butaste in neživljenske iz ZL poslušal , sami fanatiki ki spadajo v Sev. Korejo.
mislim, da je čas da gospa ministrica odstopi, glede na to koliko sfiženih predlogov je že podala in vsi so padli v vodo delno ali v celoti. Ne vem zakaj je zdaj brez komentarja, prej so jo bili pa vsi… ...prikaži več TV in ulice polni...aja zdaj to ni več njen zakon zdaj je od drugih, ko je padel...Da ne govorimo o odpisu dolgov, študentskem delu, o minimalnih plačah, o vrednotnicah...o vsem, za kar se troši denar davkoplačevalcev...1/4 Slovencev pa v revščini oz. na pragu revščine... Res smo ovce, ker smo tiho...
Za nagrado bi jih poslal na dopust na Goli otok.