Pod obronki Gorjancev, tik ob slovensko-hrvaški meji, v vasi Planina je bilo danes tradicionalno
spominsko srečanje. Več sto zbranih, med njimi župani posavskih in dolenjskih občin, poslanci,
veterani, borci, predstavniki Slovenske vojske, slovenskih in hrvaških borčevskih organizacij ter
drugi so se spomnili 65-letnice požiga vasi Planina, ko so ustaši pobili tudi 17 moških.
"Zakaj in v imenu česa?" se je spraševal slavnostni govornik, nekdanji predsednik
republike
Milan Kučan.
Če so res okoliščine tiste, ki v človeku sprostijo najtemnejše strasti, najmračnejšo podobo
njegove osebnosti,
"potem je naša dolžnost, da se do skrajnih moči zavzamemo za to, da iz našega vsakdanjika, iz
besednjaka, iz politike, iz meddržavnih odnosov odstranimo vse tisto, kar lahko ustvarja takšne
okoliščine", je dejal Kučan. Nekdanji predsednik meni, da je naša dolžnost, da uveljavljamo
vrednote, ki bodo dovolj trdno jamstvo, da se ne bodo sproščale zavržne strasti in da bosta
zmagovala razum in odgovornost do sočloveka in do človeštva.
|
Spominsko srečanje z naslovom Spomin in opomin so pripravili Združenje borcev za vrednote NOB Krško, krajevni skupnosti Podbočje in Cerklje ob Krki, Občina Krško, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Krško, PVD Sever Posavje, Občinsko združenje slovenskih častnikov Krško, Slovenska vojska in vaščani Planine. |
Nadzor je po Kučanovih besedah jamstvo za demokratično delovanje oblasti. Je jamstvo, da oblast ne bo pozabila, da z volitvami dobi mandat le za upravljanje države, ne pa državo v last. "Zato je ne more poljubno spreminjati, saj je zavezana temeljnemu družbenemu dogovoru o tem, kakšna naj bo država, v kateri skupaj živimo in je naš skupen dom," je dejal nekdanji predsednik.
Po Kučanovih besedah bo imela Slovenija v prihodnjem letu, ko bo predsedovala EU, izjemno priložnost, da članicam evropske integracije predstavi predloge za univerzalno spoštovanje delavnih, socialnih in okoljskih standardov. "Vendar se zdi, da smo tudi doma soočeni z zniževanjem demokratičnih standardov pri najzahtevnejših družbenih projektih, kot so na primer reforme: gospodarska, šolska, visokošolska in zdravstvena," je dejal slavnostni govornik.
Ob teh izzivih je po Kučanovih besedah Slovenija pred preizkušnjo, ali se bo potrjevala kot demokratična država, ki zmore spoštovati demokratične standarde javnega dialoga, partnerstva, iskanja soglasja v politiki in družbi, utemeljevanja ciljev ter pojasnjevanja posledic sprememb in uveljavljanja parlamentarnega ter civilnega nadzora. "Ob vse izrazitejšem podcenjevalnem odnosu oblasti do ljudi, ob avtoritarnosti, ignorantskem odnosu do mnenj strokovnjakov in socialnih partnerjev, zlasti sindikatov, grobem javnem govoru in toleriranju sovražne govorice, odklanjanju dialoga, se zdi, da se ne bo odločila za učinkovitejšo, čeprav morda daljšo ter zahtevnejšo pot," je dejal.
Slovenija ni izjema, ko mora nujno opredeliti razmerje med konkurenčnostjo gospodarstva, socialno kohezijo in kvaliteto življenja. Vendar to ni razlog, da bi reforme izpeljali brez javnega in partnerskega dialoga, brez soglasja o ciljih ter vrednotnih utemeljitvah. "Pa vendar kaže, da se slovenska vladajoča politika ne ozira na to, ko posega v koncept socialne države ali zožuje prostor javnega, ki ga brez razvidnega in dolgoročnega premisleka vse bolj prepušča zasebnemu, tudi na področjih socialnega varstva, zdravstva, šolstva in kulture," je poudaril nekdanji predsednik.
