"Zahtevali bomo poplačilo škode. Tudi posredne!"

Decembra lani so pripadniki Slovenske vojske ob Kolpi namestili prve kilometre žice z rezili, ki naj bi odvračala begunce pri njihovih namerah nezakonitih prehodov meje. Ljudje ob Kolpi so vzdignili  glasove, med drugim pripravili protestni shod ob žici, podpisovali peticijo, a odstranitve ograje niso dosegli. To je na nekaterih mestih storila Kolpa sama, ko je prišlo do naraščanja vodostaja, je narasla tudi žica in se nato zapletla med rastje na obrežju.

"Ko so uničeno podirali, so ob Kolpi ostali celi kupi materiala. Koščki, rezila, vse, kar je bilo povezano z žicami," pri tem pove Tine Lindič iz Poljanske doline ob Kolpi. Pove, da v njihovi dolini sicer ni bilo nameščene rezilne ograje, je bila pa v večjem delu Bele krajine, kjer imajo zdaj silne težave s temi ostrimi in nevarnimi koščki. "Zdaj te koščke skupaj z ostanki, ki so jih pustili ob menjavi žice, prerašča trava. Ne vem, kdo bo to kosil. Saj sploh ne vedo, kaj delajo," je razočaran Belokranjec. Pove, da turisti, ki se zanimajo za poletne prihode, najprej vprašajo, kako je z žico.

Na peticijo predsednik DZ ni niti odgovoril

Podobne težave izpostavi Igor Volf iz Civilne iniciative Kostel. "Pri nas so 10 kilometrov žice mestoma sicer zamenjali s panelnimi ograjami, ki so jih postavili ob cesti in tam, kjer so mislili, da so kopališča. A delo je narejeno na pol, nevarno je, da se bo kdo nataknil in resno poškodoval. Ne le živali, tudi ljudje. Kot da bi si odgovorni prav želeli, da bi bilo kaj narobe," izpostavi.

Pred mesecem dni so v omenjeni iniciativi predsedniku Državnega zbora dr. Milanu Brglezu ob njegovem obisku Osilnice predali peticijo proti žiletkam ob Kolpi z več kot pet tisoč podpisi. "Glede tega ni nobenega glasu. Očitno je pet tisoč ljudi premalo, da bi se jih upoštevalo. Ko bi nam vsaj odgovorili kaj," je razočaran Volf, ki dodaja, da je vlada ljudi ob Kolpi spet "prepetelinila", kar da se jim dogaja že od druge vojne naprej. "Ko so nam zaprli tovarne, ko več nič nimamo, ko se končno postavljamo na noge s turizmom, pa pride ta ograja."

Zahtevali bodo odškodnine

Razočaranje spričo neodzivnosti ne le dr. Brgleza, pač pa tudi notranjega ministrstva, izpostavi tudi Nataša Letig Žagar, ravno tako iz Kostela. Poleg omenjenih težav izpostavi še nevarnosti zaradi žičnate ograje in njenih ostankov, kjer so jo menjali. "Ne vem, če si predstavljate, mestoma je ograjo prerasla trava. Ostanke pa sploh, to pomeni, da imamo pri nas ob Kolpi milo rečeno več kilometrov smrtonosnih pasti." Letig Žagarjeva omeni kmete, ki še niso kosili, ki se do žice bojijo s stroji, izpostavi živali, ki se zapletejo v žico in v mukah poginejo. "Kmetje se bojijo pasti živino, ker če govedo recimo požre del žice, lahko pogine. Nevarno je za stroje, za sprehajalce, za vse. Sama se z otroki tam več ne sprehajam, danes ne vemo, kaj je v travi," izpostavi.

V Kostelu so nameravali pripraviti še en protestni pohod ob žici, takšen, kot so ga imeli že decembra, a policija jim je že vnaprej jasno povedala, da dovoljenja za izvedbo ne bodo dobili. Zato so organizirali strokovni posvet na temo gospodarjenja z vodnimi viri, ki se ga je sinoči udeležil tudi evropski poslanec dr. Igor Šoltes.

"Doktorja Šoltesa smo že januarja povabili v našo občino, da bi se na lastne oči prepričal, kaj tehnične ovire, žica, predstavlja ljudem, naravi. Naše težave je izpostavljal odgovornim v vladi, prizadeva si, da bi žico odstranili," o sodelovanju z evropskim poslancem pove Letig Žagarjeva.
Na sinočnjem posvetu so se ljudje ob Kolpi dogovorili za začetek aktivnih prizadevanj, da ljudje ob Kolpi prejmejo ustrezno odškodnino. "Sklep o tem, da se bodo odškodnine izplačevale, je že bil sprejet. Dotikal naj bi se sicer predvsem direktnih škod, če je imel nekdo postavljeno žico na svojem zemljišču in se je zaradi tega kakovost zemljišča zmanjšala ali če ni imel možnosti uporabe zemljišča v celoti," pojasnjuje Letig Žagarjeva, ki doda, da se je tudi evropski poslanec dr. Šoltes sinoči strinjal, da bi morala biti v izračunih zajeta tudi indirektna škoda, to je škoda, ki so jo imeli turistični delavci, ribiške družine, lovci, vsi ostali, saj je s postavitvijo žice trpel celoten razvoj kraja.

barbara.barbic@zurnal24.si

Na nagradno igro se prijavite TUKAJ.