Zasvojeni ali depresivni
Na tisoče zdravnikov postavlja svoje paciente v nevarnost. Po ugotovitvah uradnega poročila britanske vlade je namreč število zdravnikov, zasvojenih z alkoholom ali drogami, presenetljivo visoko.
Številni sicer niso odvisni od raznih substanc, a zato trpijo za depresijo. Problematično je predvsem dejstvo, da se bojijo poiskati pomoč zaradi strahu pred stigmatizacijo ali izgubo službe. Nekateri pa seveda odvisnost raje preprosto zanikajo.
"Zdravstveni poklic se nasploh šteje za enega izmed dejavnikov tveganja za zlorabo psihotropnih snovi. V Britaniji so opravili natančno raziskavo med specializanti medicine, kjer pa so ugotavljali ne odvisnost, temveč zlorabo neke snovi. Ugotovili so, da je čez polovico anketiranih zlorabljalo psihotropne snovi," ob tem dodaja Maja Rus Makovec, vodja enote za zdravljenje zasvojenosti z alkoholom na Psihiatrični kliniki Ljubljana.
Problematičnih okoli 10 odstotkov
Na tem področju pozitivno izstopajo predvsem Združene države Amerike, kjer je zdravnikova licenca vezana na tovrstne težave. "Pravila so zelo določena. Vse, ki so zasvojeni, se pošlje v obravnavo. Programi so izjemno učinkoviti in oblikovani posebej za zdravnike. Drugje se pacienti ne pozdravijo tako učinkovito kot tam, ker vedo, da je na to vezana njihova licenca," pojasnjuje psihiatrinja in priznava, da Slovenija za drugimi državami zaostaja. Pri nas ni bila opravljena niti ena raziskava, ki bi preverjala morebitno odvisnost zdravnikov, zato Rus Makovčeva lahko zgolj ugiba: "Glede na to, da ima problematičen odnos do alkohola 10 odstotkov Slovencev, predvidevam, da je podoben odstotek tudi med zdravniki."
Motijo se šestkrat pogosteje
Britanska študija ugotavlja, da depresivni zdravniki šestkrat pogosteje storijo napako pri zdravljenu kot njihovi kolegi. Eden od sedmih zobozdravnikov ima težave z alkoholom, eden od 15 zdravnikov pa je odvisen od drog ali alkohola.
Sam svoj zdravnik
"Zdravega posameznika, ki je enkrat pod vplivom drog ali alkohola, je precej lahko zasačiti. Posameznika, ki je dolgoletni odvisnik, pa je precej težje dobiti in tudi posledice pri zdravljenju je težje predvideti," pravijo britanski strokovnjaki.
V opojnih substancah zdravniki iščejo rešitev predvsem zaradi obremenjenosti na delovnem mestu. Mnogi si tudi kar sami predpisujejo recepte oziroma zdravila, namesto da bi poiskali pomoč pri svojih kolegih v zdravniških vrstah.
Tudi pri nas so razmišljali, da bi po zgledu ZDA ustanovili posebne programe za zdravnike, a je ostalo le pri ideji. "Verjetno zaradi naše majhnosti ni mogoče, da bi v Sloveniji za njih organizirali posebne enote. Osebno mislim, da je stigma pri ljudeh, ki so tako izpostavljeni, bistveno večja. A najboljša borba proti stigmi je zdravljenje. Tako si na svoj uspeh tudi ponosen in ga lahko tudi promoviraš," še pravi Rus Makovčeva.
