Pred sto leti bi bil čudež, da en človek iz dveh litrov snovi naredi 200 litrov odpadkov. Pa ravno to počne skoraj vsak od nas – vsak dan, vse življenje. Na dan res porabimo kar nekaj kilogramov hrane, čistil, kozmetike in drugih potrebščin, vendar iz tega mojstrsko naredimo veliko večje kupe neuporabnih in škodljivih odpadkov.
Včasih se je otrok polulal ali pokakal v platneno plenico. Njegovi izločki so šli v naravo, plenice so oprali in so znova opravile svoje delo. Danes povprečni “civilizirani” Zemljan, preden shodi, porabi od pet tisoč do šest tisoč pleničk, civilizirana ženska pa to tradicijo nadaljuje z uporabo okoli 15 tisoč vložkov.
Sanja Lončar, Zazdravje.netNe ločujte takrat, ko se s polnimi vrečami smeti znajdete pred zabojniki. Ločujte, preden se odločite, kaj boste kupili s svojim težko prisluženim denarjem.
Na koncu naša podaljšana življenjska doba pomeni tudi težave, kot je inkontinenca, in spet se zatečemo k plenicam.
Tako v svoji življenjski dobi posamezniki lahko ustvarimo na stotine ton smeti, le da se tega ne zavedamo, ker te romajo drugam, onesnažujejo podtalnico in na smetiščih predstavljajo idealno leglo za patogene organizme.
Ko postanemo dovolj odrasli, da pleničke zamenjamo s straniščno školjko, vsako svojo malo ali veliko potrebo poplaknemo z od štirimi do sedmimi litri pitne vode, ki se v greznicah ali odtokih zmeša še s čistili, mili in drugimi kemičnimi onesnaževalci. Zagotovo so naša civilizirana stranišča najpotratnejša rešitev sodobnega časa.
Ste kdaj slišali za kompostna stranišča, ki takoj ločujejo tekočino od suhe snovi in jo hitro posušijo, da mikroorganizmi iz nje naredijo uporabni kompost? Patent je že milijone let last narave, le da je v današnjem času spremenil obliko in mikroorganizme zapakiral na praktičnejši način.
Tudi naša embalaža predstavlja večje breme, kot je sama težka. Le nekaj gramov vrečke, v katero tako nedolžno zavijamo vsako malenkost, na poti svoje razgradnje pomori nešteto rib in ptičev ter ob tem trajno onesnaži tudi našo vodo in tla. Na dolg seznam naših grehov lahko dodamo razne oblike olj, ki jih v naravi ni.
Ali ste vedeli da le ena kapljica strojnega olja lahko onesnaži nekaj kubikov vode? Ali ste vedeli, da je odsluženo olje iz vašega cvrtnika nevaren odpadek? Vse to pišem, ker v današnjem času ozaveščanja o pomenu ločevanja odpadkov pozabljamo, da bi največ prihranili, če bi le malce preuredili svoje življenje in sploh ne bi ustvarjali toliko odpadkov.
Namesto da nekoga spodbujamo, da v pravi koš odlaga plastične vrečke, je veliko boljša rešitev začeti uporabljati košare, platnene vrečke ali drugo večkrat uporabno embalažo. Namesto plastenk pritisnimo na ponudnike, naj tudi za civilno uporabo (in ne le za gostince) začnejo ponujati vodo v steklenicah in ne plastenkah. Zakaj ne bi namesto pločevink uporabili steklenih kozarcev?
Tudi za plenice in vložke imamo veliko boljših in naravi prijaznejših rešitev. Če spremljate projekt Skupaj za zdravje človeka in narave ter spletno stran www.zazdravje.net, že veste, kaj vse obstaja. Premislite in spremenite svoje navade. Boljše bo tako nam kot tudi naravi.
KOLUMNISTKA IZRAŽA SVOJA MNENJA, NE MNENJ UREDNIŠTVA.
