"Bioplinarna v Črnomlju ima okoljevarstveno dovoljenje. Trenutno so na Arso vložili prošnjo za njegovo spremembo. Inšpekcija bioplinarno redno pregleduje od septembra 2009 in za zdaj, vsaj glede formalnosti, ni bilo odkritih nobenih nepravilnosti," je okoljski minister Roko Žarnić odgovoril na poslansko vprašanje metliške županje in poslanke Renate Brunskole o zaščiti vodnih virov in varstvu kmetijskih površin v povezavi z bioplinsko gnojevko.
Dovoljenje. V Sloveniji ima okoljevarstveno dovoljenje le šest bioplinarn, med njimi Bioplinarna Lokve Črnomelj. Preostale bioplinarne ne predelujejo odpadkov ali pa so tako majhne, da dovoljenja za to ne potrebujejo.
Odločba o prepovedi
Kot je povedal Žarnić, je bilo pri nadzoru bioplinarne ugotovljeno, da je glavni problem pregnito blato. "Izdana je bila odločba o prepovedi oddaje pregnitega blata. Ta po analizah ustreza drugemu kakovostnemu razredu, kar pomeni, da tega blata ni mogoče uporabiti za gnojenje kmetijskih zemljišč. Kljub temu ga je Zavod za zdravstveno varstvo Kranj uvrstil v prvi kakovostni razred," je pojasnil.
Grožnja vodnim virom
Bioplinarna Lokve Črnomelj predela na leto od 25 do 30 tisoč ton organskih odpadkov, pretežno ostankov hrane iz restavracij, ki jih zbirajo po vsej Sloveniji, je izpostavila Brunskoletova. "Organski odpadki prihajajo iz vse Slovenije in vsi ti odpadki ostajajo v Beli krajini," je povedala in dodala, da je lahko gnojevka zelo resna grožnja podtalnici in več kot 200 registriranim vodnim virom v Beli krajini.
