Za toliko so zgrešile zadnje javnomnenjske raziskave pred volitvami

Predvolilnih bojev je konec, veliki zmagovalec nedeljskih državnozborskih volitev je Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba. Čeprav se je razmerje med strankami že nekaj časa nakazovalo tudi skozi ankete javnega mnenja, pa je končni rezultat vseeno presenetil. Gibanje Svoboda je namreč obkrožilo kar 34,53 odstotka volivcev in volivk. Tega ni predvidela nobena od javnomnenjskih raziskav pred volitvami. Še največ, 27,4 odstotka, mu je napovedoval Parsifal, medtem ko sta mu Ninamedia (26,3 %) in Mediana (26,1 %) pripisali precej slabši rezultat. Odstopanje je možno pripisati tudi taktičnemu glasovanju volivcev in volivk na levem političnem spektru, ki so v izogib vnovični zmagi stranke SDS svoje glasove tik pred zdajci raje namenili tistemu, ki je imel največ možnosti, da jo premaga.

Kakšno je bilo vzdušje v taboru Gibanja Svoboda, si lahko preberete v članku Pri Golobu kot na rock koncertu, pri SDS čakali pred vrati.

Za stranko SDS so imele volitve zaradi izgube grenak priokus, poleg tega se bo z mesta predsednika vlade moral posloviti predsednik stranke Janez Janša, a vendar bodo imeli v novi sestavi DZ 27 poslancev, kar je dva več kot doslej. Na državnozborskih volitvah leta 2018 so dosegli 24,96 %, čeprav je zanje glasovalo manj volivcev (leta 2018 je SDS nabrala 219.415 glasov, letos pa 277.094). Letos so dosegli 23,52 odstotka glasov. To so bile sicer Janševe prve javne besede po porazu.

Kaj pa so jim kazale javnomnenjske raziskave? Še najboljši približek je podala raziskava Ninamedia, ki je zgrešila za zgolj 0,2 odstotka. Mediana je končni rezultat stranke SDS precenila za slab odstotek, Parsifal pa za več kot pet odstotkov.

Pri tretjeuvrščeni Novi Sloveniji Mateja Tonina so javnomnenjske raziskave precej dobro napovedale končni rezultat. Za najbolj točnega se je izkazal Parsifal, ki je končni rezultat stranke podcenil za zgolj 0,2 odstotka. Ninamedia in Mediana sta odstotek volivcev in volivk le rahlo precenili, a obe za manj kot odstotek.

V primerjavi s prejšnjimi volitvami je Nova Slovenija procentualno dosegla slabši rezultat (2018 7,13 %, letos 6,68 %), a bo dobila en poslanski stolček več. Poleg tega je leta 2018 zanjo glasovalo 62.682 volivcev in volivk, letos pa kar 80.757.

Dejanski doseg stranke SD so precenile prav vse javnomnenjske raziskave. Ninamedia je stranki pod vodstvom Tanje Fajon napovedala 8,1 odstotka, Mediana 7,8, Parsifal pa 7,7 odstotka. Na koncu je stranki SD uspelo iztržiti 6,66 %, kar v primerjavi s prejšnjimi državnozborskimi volitvami leta 2018, ko so dosegli 9,92 odstotka, predstavlja velik padec. V štabu SD je rezultate volitev pokomentiral tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan.

Prav veliko razlogov za zadovoljstvo, razen da so se vsaj uvrstili v parlament, niso imeli niti v stranki Levica, kjer je koordinator Luka Mesec že ponudil svoj odstop. Več o tem v članku Mesec: Ponudili bomo odstop. Javnomnenjske raziskave jim pred volitvami sicer niso vlivale optimizma, da bodo presegli rezultat iz leta 2018, ko so skupno zbrali 9,29 % glasov, a vendar tega, da bo morala stranka skoraj do zadnje minute trepetati za vstop v parlament, ni predvidela nobena anketa. 

Ninamedia in Mediana sta Levici napovedovali 7,7 odstotka glasov, Parsifal pa 6 odstotkov. Na koncu je Levica zbrala le 4,39 % glasov volivcev in volivk.

Najbrž največji osmoljenec letošnjih državnozborskih volitev je LMŠ Marjana Šarca. Na prejšnjih volitvah druga najmočnejša stranka, ki je prepričala 111.299 ljudi in dosegla 12,66 %, je letos razočarala z zgolj 3,73% odstotki glasov. Skupno je LMŠ obkrožilo 43.885 oseb. 

Slab rezultat so nakazovale že javnomnenjske raziskave, najbolj natančna je bila Ninamedia, kjer so LMŠ napovedali 3,7 % glasov, najbolj pa je zgrešila Mediana, ki jim je napovedala zgolj 2,7 % glasov. Kljub temu jih je slab rezultat presenetil, saj je, kot smo poročali v nedeljo, na sedežu stranke LMŠ ob razglasitvi rezultatov vzporednih volitev zavladala tišina. Do zadnjega so upali na preboj v parlament, vendar jim tokrat ni uspelo. Več o tem v članku Šarec: Ljudje so glasovali, da se odplakne ta vlada. 

Neuspešni so bili tudi v gibanju Povežimo Slovenijo, kjer so se združili Konkretno, ki ji predseduje Zdravko Počivalšek, stranka Andreja Čuša, Zeleni Slovenije, Gospodarsko aktivna stranka Alojza Kovšce, Slovenska ljudska stranka Marjana Podobnika in stranka Franca Kanglerja Nova ljudska stranka.

Čeprav sta gibanju tako Parsifal s 4,2 odstotka kot Ninamedia s 4,6 odstotka nakazovala, da se bo prebilo v parlament, jim je na koncu do uspeha zmanjkalo dobrega pol odstotka glasov.

Tudi v stranki Alenke Bratušek (SAB) so se nadejali boljšega rezultata. Nenazadnje so na prejšnjih volitvah kljub slabim obetom, ki so jih predstavljale tedanje javnomnenjske raziskave, dosegli 5,12 % in se gladko uvrstili v državni zbor. Tokrat so bile glede SAB javnomnenjske raziskave precej neenotne. Raziskava Mediane jim je napovedovala gotov prihod v parlament s 5,6 %, medtem ko sta tako Parsifal kot Ninamedia predvidela, da SAB v novi sestavi ne bo sodelovala. Parsifal je zgrešil realen rezultat za zgolj 0,1 %.

Med člani in podporniki stranke je tako malce po 19. uri še vedno vladala nejevera glede rezultatov vzporednih volitev, ki so se kasneje izkazale za izredno točne. Več o tem, kakšno je bilo vzdušje v njihovem štabu, si preberite v članku Alenka Bratušek: "Nimaš kej ..."

Bolje kot SAB se je odrezala Resni.ca, ki je zbrala 2,86 % glasov. Predsednika stranke Zorana Stevanovića je izid kljub temu pozitivno presenetil, več o tem si lahko preberete v članku Resni.ca vesela in napoveduje nadaljnjo politično pot.

Kar 280.913 volivcev je oddalo glas za eno izmed strank, ki so ostale izven parlamenta. To je več glasov, kot jih je prejela SDS, ki bo imela v novem sklicu parlamenta 27 poslancev.

Pod parlamentarnim pragom so ostale tudi druge stranke, ki pa jim nobena javnomnenjska raziskava ni dajala preveč možnosti za preboj - še največ možnosti (3,1 %) so na Mediani pripisali Piratski stranki, ki pa je ostala na 1,63 % glasov.

A stanje bi se lahko kaj hitro spremenilo, če bi se kompatibilne stranke povezale in na volitvah nastopile skupaj. Če bi se gibanju Povežimo Slovenijo pridružila še Naša dežela Aleksandre Pivec, bi z lahkoto zbrali dovolj glasov za preboj v parlament. Enako velja za SAB in LMŠ, ki bi skupaj zbrali 6,34 %. 

Če pa bi stranke koalicije KUL (SD, Levica, SAB, LMŠ) nastopile skupaj, bi bile tretja najmočnejša parlamentarna stranka s 17,39 % glasov in bi najbrž imele precej večjo težo v novi koaliciji, kjer bo po številu poslancev močno prevladovalo Gibanje Svoboda.

nina.sprohar@styria-media.si