"Zagotovo dogodek meče slabo luč na pogajanja javnega sektorja z vlado, ki potekajo v tem času, sploh na del, ki se tiče šolnikov. Lahko vpliva na javno menje prav tako pa na pritiske, ki na javni sektor prihajajo iz zasebnega sektorja," pravi Aleksander Aristovnik s Fakultete za upravo, glede vprašanja, kako bo dogodek v Mariboru, ko naj bi ravnatelj oralno zadovoljeval učiteljico, vplival na javni sektor.
"Igralci bodo uživali še naprej"
Njegove besede potrjujejo številni komentarji pod članki glede dogajanja na mariborski srednji strojni šoli. "V šolah, bolnišnicah.....se to dogaja, sedaj je pač nekdo to posnel, in kaj sledi, preganjali bomo snemalca, igralci bodo pa dalje uživali v mesnih radostih......banana republika ja," pravi uporabnik na našem portalu, mnogi drugi pa v različnih forumih menijo, da se številni zaposleni v javnem sektorju ogromno časa med delavniki preživljajo na spletu oziroma socialnih omrežjih.
"Za to, kaj in koliko dela zaposleni, je odgovoren predstojnik, v šoli pa ravnatelj. Nekoliko nerodno je, če je predsojnik sam vpleten v dogodek," razmišlja Aristovnik. "Ugotavljamo, da je veliko delodajalcev ležernih in se ne ukvarjajo s tem, kaj njihovi zaposleni delajo," pa dodaja Vladimir Tkalec, glavni tajnik Sindikata javnih uslužbencev.
Največ zabušavanja v državni upravi
"Nimamo pravega orodja za nadzor učinkovitosti državnih uslužbencev," pravijo na Inšpektoratu za javno upravo, kjer dodajajo tudi, da prijave uslužbencev, ki bi med delovnim časom denimo igrali računalniške igrce, niso dobili. Predvidevajo, da to rešuje predstojnik.
"Številni mednarodni kazalniki kažejo, da v javnem sektorju, predvsem pa v šolstvu dosegamo dobre rezultate," pravi Marko Jaklič iz Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki meni, da je večji problem glede efektivnosti v javni upravi. "30 odstotkov jih tam dela preveč, 70 pa jih dela premalo."
Plačo dobijo, če delajo ali ne
"Najbolj je problematična državna uprava, različne agencije, javni skladi, kjer ni točno določena uspešnost dela. Posebni problem so določeni deli javnega sektorja, kamor odlagajo odslužene politične kadre, ki tam čakajo, da jih politika ponovno deaktivira," pravi Aristovnik.
"Javni uslužbenci so glede na plačno politiko uvrščeni v administrativne plačilne razrede in plače ne dobivajo glede na rezultate dela. To jih demotivira. Prav tako jih demotivira varčevalna politika v javnem sektorju, ko ni napredovanj in nagrajevanj. To povzroča tudi negativno selekcijo med javnimi uslužbenci, dobri kadri odhajajo, ostajajo tisti manj delovni in manj ambiciozni," dodaja Aristovnik, ki meni, da bi delovanje javnega sektorja izboljšali predvsem z zbiranjem podatkov o tem, kakšne rezultate dosegajo javni uslužbencih. Oprijemljivih kazalnikov v javnem sektorju trenutno ni.
