Za težave naj ne bi bile krive banke

"Napaka je, da iščete posameznika, ki je odgovoren," je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu dejal Nučič.

Za težave v slovenskem bančnem sistemu po mnenju Nučiča, ki je bil viceguverner med letoma 1996 in 2008, niso eksplicitno krive banke, pač pa je šlo za splet okoliščin. Ker se je s približevanjem Slovenije EU cena denarja znižala, so se banke razmeroma poceni zadolževale v tujini, denar pa ponudile slovenskim podjetjem, je pojasnil.

"Ker je Slovenija beležila rast, ki se je pričakovala še naprej, so bile banke verjetno manj kritične," je ocenil Nučič. Zagotovil je, da je Banka Slovenije pri nadzoru poslovanja bank upoštevala takratna pravila in njeno ravnanje ni bilo nič drugačno kot v drugih evrskih državah.

Kriva je kriza

Na vprašanje predsednika komisije Marka Pogačnika (SDS), ali je do šestmilijardne bančne luknje torej prišlo izključno zaradi finančno gospodarske krize, je Nučič odgovoril pritrdilno. Prepričan je, da je Banka Slovenije takrat storila vse, kar je bilo v njeni moči, vedenju in sposobnosti, da je bančni sistem deloval pod ustreznim nadzorom ter v skladu s pravili.

Podrobnosti o postopkih v okviru nadzora bank sta danes pred komisijo pojasnjevala tudi nekdanji viceguverner Božo Jašovič in zdajšnja viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo. Oba sta povedala, da je centralna banka v tistem času opazila nevzdržno rast kreditiranja, zaradi česar je bankam tudi naložila nekatere ukrepe.

Klemenčič: Banka Slovenije delovala nevestno

Po oceni predsednika Komisije za preprečevanje korupcije v odstopu Gorana Klemenčiča je Banka Slovenije opravljala svoje delo nevestno in neodgovorno, kar je komisija zapisala že v lani predstavljenem poročilu, v katerem opozarja na sistemsko korupcijo v slovenskem bančništvu. "Banka Slovenije je res podala kar nekaj ovadb, a šele takrat, ko se je v javnosti zelo resno začelo govoriti o nepravilnostih v slovenskem bančnem sistemu," je dejal.

Ker je komisija ugotovila primere, ko se je kredite dajalo na podlagi prijateljskih ali političnih povezav, so člani komisije želeli od prič izvedeti imena odgovornih. A Nučič se ni spomnil nobenega primera, da bi konkretna oseba od njega zahtevala odobritev posojila. V času, ko je bil viceguverner, niti ni imel možnosti soodločati o kreditih, saj gre za odločitve bank, pozneje na položaju generalnega sekretarja v NLB pa ga ni nihče klical, naj poskrbi za odobritev kakšnega posojila.

Sicer pa tako enostavno ne gre, je dejal Nučič, a dodal, da pa je zagotovo prihajalo do določenih priporočil ali lobiranja. "To je normalno tudi v sedanjih razmerah," je povedal.

Sive eminence še vedno neznane

Tudi Božo Jašovič, ki je jeseni 2009 prevzel položaj predsednika uprave NLB, je zanikal, da bi kdorkoli vplival nanj z namenom, da bi mu bil odobren kredit. "Kolikokrat ste bili navzoči pri odločanju o večjih kreditih, ko ste se samo spogledali in jih odobrili," ga je vprašal Franc Pukšič (SLS), Jašovič pa je odgovoril, da se ni nikoli z nikomer spogledoval, pač pa se je odločal na podlagi zahteve in dokumentacije.

Še bolj konkreten je bil Jožef Horvat (NSi), ki je Jašoviča vprašal, ali je on ena od sivih eminenc slovenskega bančnega sistema, o kateri Komisija za preprečevanje korupcije govori v poročilu o dodeljevanju kreditov funkcionarjem ali uradnikom na položajih. "Nimam te sreče," je odgovoril Jašovič.

Odgovora na vprašanje, kdo so sive eminence slovenskega bančništva, člani komisije niso dobili niti od Klemenčiča. Ta imena predstavljajo v glavnem del predkazenskega spisa, odstopljenega tožilstvu, zato jih komisija ne sme razkriti, je pojasnil. "Če vam tožilstvo ne da podatkov, ne morete mene poklicati, naj vam te podatke dam," je očital članom komisije.

Po njegovem mnenju bi bila potrebna javna preiskava, da bi izvedeli, kdo v državnih bankah je dajal slabe kredite. Čeprav še ni nujno, da gre za kaznivo dejanje, je dodal.

Je pa Klemenčič povedal, da je bilo veliko kreditov odobrenih "na nekih vampih na rednih tedenskih srečanjih fantov, ki se poznajo". So se te zgodbe končale s slabimi krediti ali s krediti nasploh? To je pa vprašanje za milijon dolarjev, je odgovoril.

Komisija, pred katero sta decembra lani kot prva pričala nekdanja guvernerja Banke Slovenije Mitja Gaspari in Marko Kranjec, bo z zaslišanji nadaljevala že v petek. Na sejo je povabila direktorico Agencije za javni nadzor nad revidiranjem Mojco Majič, nekdanjo direktorico nadzora bančnega poslovanja v Banki Slovenije Natašo Pukl in direktorja nadzora bančnega poslovanja v Banki Slovenije Mateja Krumbergerja.