Državni zbor je 23. oktobra zakon za urejanje položaja študentov, s katerim odpravlja večji del varčevalnih ukrepov za študente, ki jih je leta 2012 uvedel zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf).
"Sam zakon je za nas študente na splošno dober, a drugi člen je v enem delu zelo diskriminatoren," pravi študentka, katere ime hranimo v uredništvu. Študentom bo po zakonu namreč podaljšano koriščenje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar največ do konca študijskega leta, v katerem dopolnijo 26 let, kar v neenak položaj postavlja študente glede na mesec rojstva. "Menim, da je bil prej zakon bolj pravičen, saj so študenti izgubili pravico do te bonitete ob dopolnjenem 26. letu," poudarja študentka. "Vsi enako, kar je bilo precej pošteno."
Nekateri zavarovani do 27. leta
Po novi ureditvi bo namreč študent, ki bo dopolnil 26. let 30. septembra naslednji dan izgubil to boniteto do zavarovanja po starših, saj je dopolnil 26. let na zadnji dan študijskega leta, čeprav je pridobil status študenta tudi za naslednje študijsko leto. Medtem boo njegov sošolec, ki bo dopolnil 26.let le dan kasneje, na 1. oktobra, lahko koristil to boniteto do zavarovanja po staršihše celo študijsko leto, se pravi praktično do 27. rojstnega dne.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič, pravijo, da začne veljati zakon 17. novembra 2017. "Omenjeni zakon ne uveljavlja nobenega prehodnega obdobja, zato imajo tisti študenti, ki od dneva uveljavitve zakona dopolnijo 26 let, brez izjeme še zdravstveno zavarovanje do izteka študijskega leta, v katerem nastopi to dejstvom," poudarjajo pri ministrstvu. "Oziroma, vsi študenti, ki so v tem študijskem letu že dopolnili 26 let pred uveljavitvijo zakona, torej pred 17. novembrom 2017, z rojstnim dnem izgubijo pravico do zdravstvenega zavarovanja."
Pri Študentski organizaciji, kjer so si prizadevali za sprejem zakona, pravijo, da se s spremembo upavičenosti do zdravstvenega zavarovanja po starših v ZUPŠ se je razširil krog študentov, ki so do tovrstnega zavarovanja upravičeni. "To pomeni, da se študentu, ki je po scenariju, kot ga omenja vaša bralka, na najslabšem, na nikakršen način ne omeji ali skrajša čas upravičenosti do zdravstvenega zavarovanja po starših," poudarja Marko Ruperčič iz ŠOS. "So pa ostali študenti sedaj na boljšem."
Za del študentov bolje kot prej
Dodaja, da je po njihovem mnenju je vsakršna ureditev, ki za udeležence v rednem izobraževanju, tako primarnega, sekundarnega kot terciarnega izobraževanja, v trenutno urejenem zdravstvenem sistemu ne zagotavlja brezplačnega osnovnega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja, diskriminatorna. "Zato se že več let borimo za ukinitev absolutne starostne meje, do katere je študent upravičen do zavarovanja po starših," pravijo pri ŠOS. "Tekom vseh pogovorov z ministrstvom za zdravje pa smo dobili jasen signal, da takšna ureditev v tem trenutku ne pride v poštev, zato je bil uveljavljen minimalen kompromis, ki nam ga je s spremembo uspelo doseči."
"Prizadevamo si, da bi bili vsi udeleženci formalnega izobraževanja, ki svoje obveznosti redno izpolnjujejo, upravičeni do zdravstvenega zavarovanja po starših, ne glede na starost," poudarja Ruperčič. "Nova ureditev po našem mnenju ni prav nič bolj diskriminatorna od predhodne, saj je meja upravičenosti (26 let tako ali drugače) arbitrarno določena. V tem trenutku pa boljšega kompromisa, ki bi širil pravico do zdravstvenega zavarovanja po starših, ni bilo mogoče doseči."
Prek 600 študentom pravice povrnjene
Državni zbor je sicer v začetku novembra sprejel tudi novelo zakona o visokem šolstvu, ki določa povrnitev izgubljenih pravic študentom od 1. oktobra, predvideva pa tudi pravico do povračila sredstev za zdravstveno zavarovanje v tem času. Z novelo je bila črtana časovna omejitev pravic študentov iz 69. člena zakona, ki je določal, da imajo študenti ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji.
Brez zavarovanja in drugih pravic, kot so subvencionirana prehrana, bivanje in prevoz, je zaradi navedene določbe z začetkom letošnjega študijskega leta po navedbah STA ostalo 609 študentov. Ti so mlajši od 26 let, dolžino študija pa so presegli večinoma s tem, ker so se med študijem prepisali na drug program.
In kaj za vraga delajo na faksu do 27 leta?
Vedno bo en ko mu nekaj ne bo prav. Kaj majo sploh za studirat do 26ga leta.
Pri nas se lahko vsako dete joka kot Kalimero, kakšna krivica se mu godi, ker mu ni jasno, ker se lahko dela, da NE razume pojma "meja", čeprav je dovolj pameten, da VE, čemu se zaveže, ko se vpiše na… ...prikaži več študij. Kaj že pomeni beseda POTUHA, katere si takšni želijo?