Za predsednika 3000 evrov plače

Plača predsednika 5400 evrov bruto

Predsedniku republike pripada plača najvišjega plačnega razreda, ki po uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ znaša 5419 evrov bruto. V isti plačni razred so uvrščeni tudi predsedniki vlade, parlamenta ter ustavnega in vrhovnega sodišča. Aktualni predsednik Danilo Türk je denimo za mesec oktober skupaj z dodatkom na delovno dobro prejel 6063 evrov bruto oziroma 3233 evrov neto.

Za delo predsednika republike in njegovega urada se sredstva zagotavljajo iz državnega proračuna. V letošnjem letu je uradu predsednika z rebalansom namenjenih 2,7 milijona evrov, kar je dobrih 12 odstotkov manj, kot je znašala poraba v lanskem letu. V predlaganih proračunih za prihodnji dve leti je ta znesek še nekoliko nižji, dobra 2,4 milijona evrov za posamezno leto.

V uradu predsednika republike je v letošnjem letu zaposlenih 43 ljudi, med njimi devet funkcionarjev in 34 drugih javnih uslužbencev. V uradu razpolagajo tudi z nekaj službenimi vozili, sicer pa za prevoze predsednika republike skrbi policija. Predsednik je namreč upravičen do 24-urnega varovanja, ki ga zagotavlja policija. Ta varuje tudi njegove družinske člane, do varovanja pa so od potrditve kandidature pa do uradne razglasitve izida volitev upravičeni tudi predsedniški kandidati.

Nobeden od kandidatov ne razmišlja o rezidenci

Zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike predvideva, da vlada določi prostore za delovanje urada predsednika republike, njegovo prebivanje in protokolarne objekte. Med protokolarnimi objekti je predsedniku denimo na voljo brunarica na Brdu pri Kranju ter vila pod Rožnikom v Ljubljani.

Medtem ko predsednikov urad deluje v t. i. predsedniški palači na Erjavčevi, pa predsedniške rezidence v Sloveniji nimamo. Vprašanje rezidence se je sicer nazadnje odprlo po zadnjih volitvah leta 2007, a je spričo gospodarskih razmer v državi kmalu zamrlo. O rezidenci tako ne razmišlja nobeden od predsedniških kandidatov, oba zatrjujeta, da bosta živela, kjer sta živela doslej.

Tako Türk kot Pahor sicer večjega premoženja nimata. Pahor je tretjinski solastnik stanovanjske hiše v Šempetru ter tričetrtinski lastnik stanovanja v ljubljanskem Trnovskem predmestju. Türk v lasti nima nepremičnin, lastnica stanovanja, kjer prebiva, je njegova soproga, dvosobno stanovanje pa je podaril hčerki. Nobeden od kandidatov tudi nima v lasti premičnega premoženja, vrednega več kot 10.000 evrov.

Medtem ko Pahor nima denarnih sredstev, katerih skupna vrednost presega 10.000 evrov, pa ima Türk na banki vezano vsoto v višini 10.000 evrov. Po drugi strani pa Türk nima vrednostnih papirjev, katerih skupna vrednost presega 10.000 evrov, medtem ko je Pahor lastnik vrednostnih papirjev v vrednosti nekaj več kot 12.000 evrov.

Prva dama ima pravico do 800 evrov bruto nadomestila

Zakonodaja tudi prvi dami, predsednikovi soprogi ali zunajzakonski partnerici, zagotavlja položaj in določene pravice v zvezi z opravljanjem protokolarnih in drugih družabnih obveznosti. Za kritje stroškov zaradi teh obveznosti ima pravico do mesečnega nadomestila v višini 15 odstotkov plače predsednika republike, kar je dobrih 800 evrov bruto.

Zadnjih pet let je bila prva dama soproga predsednika republike Barbara Miklič Türk, ki ni zaposlena in funkcijo prve dame opravlja "poklicno". Tudi v primeru ponovne Türkove izvolitve se po pojasnilih Türkovega štaba njen status ne bo spremenil. Nasprotno pa naj bi partnerica Boruta Pahorja Tanja Pečar tudi v primeru Pahorjeve zmage na volitvah ostala zaposlena kot odvetnica.

V takšnih primerih bi ji sicer pripadla pravica do plačane odsotnosti z dela za čas, ko bi opravljala protokolarne in druge obveznosti. Zakonec oziroma zunajzakonski partner predsednika pa lahko za čas trajanja mandata tudi prekine delovno razmerje in ima v tem času pravico do mesečnega nadomestila v višini 20 odstotkov predsedniške plače.

Bivšemu predsedniku se pravice krčijo

Določene ugodnosti ima predsednik republike tudi po izteku mandata, denimo pravico do naziva bivši predsednik in pravico do udeležbe na državnih slovesnostih. Po sedanji ureditvi ima eno leto po prenehanju mandata, če ne dobi ustrezne zaposlitve ali ne izpolnjuje pogojev za upokojitev, pravico do enoletnega nadomestila v višini predsedniške plače.

Poleg tega ima pet let pravico do pisarniškega prostora, svetovalca in delavca, ki opravlja administrativne in tehnične naloge, ter uporabe službenega vozila z voznikom. Takšno pravico je imel doslej prvi predsednik Milan Kučan, a mu je potekla leta 2007. Ima pa nekdanji predsednik, če se zaposli ali upokoji in njegovi prejemki ne dosegajo 80 odstotkov plače predsednika, pravico do prejemka v višini te razlike.

A se bodo, kot kaže, te pravice kmalu skrčile. Vlada je namreč predlagala spremembe zakonodaje, ki med drugim črtajo določbe, ki urejajo prejemke bivšega predsednika republike po koncu prejemanja nadomestila plače. Tako nekdanji predsednik ne bi bil več upravičen do omenjenega prejemka v višini razlike med plačo oz. pokojnino in 80 odstotki predsedniške plače. Poleg tega bi skrajšali pravico do pisarniškega prostora, svetovalca in uporabe službenega vozila na največ eno leto.

Nadomestilo plače po prenehanju opravljanja funkcije predsednika republike pa bi se po predlogu novele zakona o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike znižalo s 100 odstotkov na 80 odstotkov predsednikove plače.