Pri nas. Proti naštetemu je hrana v naših šolah in vrtcih videti bukolično. Kot sem se lahko prepričala, otrokom kuhajo raznovrstno in precej bolj zdravo hrano od zgoraj opisanega. Občasno se na meniju znajde kakšna pica, ki pa je prej izjema kot pravilo. V šolah in vrtcih si iskreno prizadevajo, da bi otrokom ponudili vedno več zelenjave, več različnih vrst kruha iz različnih žit, čim manj predelane hrane in podobnega. Temu se je pridružila pobuda, da bi bila živila čim bolj sveža in pridelana v lokalnem okolju. Kljub vsesplošni krizi pri hrani za otroke vsaj v vrtcih in šolah denar ne bi smel biti edino merilo. Res je, da lokalnost ni garancija za kakovost, ampak z vsakim kilometrom več, ki ga naredita solata ali jabolko, zagotovo ne postajata boljša. Še vedno mislim tudi, da so slovenske krave boljše od uvoženih. In pri tem mnenju me prav nič ne briga za pravila Evropske unije in nizozemski paradižnik brez okusa.
