“V zimskih mesecih, še preden je tako imenovana Černačeva uredba začela veljati, se je povpraševanje po kmetijskih parcelah izjemno povečalo. Klicali pa so nas ljudje iz notranjosti države, tisti, ki so očitno vedeli, kakšna uredba je v pripravi,” pravi Meri Markežič, nepremičninska posrednica iz agencije Dodoma. “Že dobrih 14 let delam na področju nepremičnin in še nikoli se ni zgodilo kaj takšnega. Šele ko so začeli mediji pisati o Černačevi uredbi, sem si znala razložiti, kaj se pravzaprav dogaja. In poplavi povpraševanja je sledila evforija prodajalcev; lahko rečem, da so začeli prodajati Ljubljančani, tisti, ki so že imeli kmetijske parcele na Obali in so jih dejansko uporabljali za potrebe oddiha. Zdaj pa želijo z njimi zaslužiti,” razlaga.
Kmetovanje z razgledom
Agencija Dodoma trenutno prodaja med drugim kmetijsko parcelo na Parecagu (kjer ima dve vili tudi družina Vitoslava Türka, op. p.). Dobrih 900 kvadratnih metrov zemljišča z “enkratnim pogledom na soline, morje in Portoroški zaliv” se prodaja za 99 tisoč evrov. V oglasu je posebno poudarjeno, da je na zemljišču pridobljeno dovoljenje za gradnjo enostavnega objekta, dostop pa je še v postopku urejanja.
Podobnih oglasov je tudi na spletnih straneh drugih agencij veliko. Prodajajo kmetijska zemljišča “s prekrasnim pogledom na morje, parcele pa so primerne za oddih in rekreacijo”. Cene za kvadratni meter se gibljejo tudi med 110 in 190 evri za kvadratni meter; če ima kmetijska parcela pogled na morje, je njena cena praviloma več deset evrov na kvadratni meter in daleč nad povprečno ceno kmetijske zemlje, ki pogleda na morje nima. “Takšnih oglasov ne bi smelo biti! Naj se cene vrnejo na povprečnim ljudem dosegljivo raven,” meni bralka, ki so jo razburili prodajni oglasi vikendašev na kmetijskih parcelah.
Domačini denarja nimajo
“Če gre za dejansko kmetijske površine, ki bodo namenjene obdelavi, so to seveda nerealne cene,” komentira Stanka Premru Lovšin iz piranske agencije Casabela.
Ali se za nakupe kmetijskih parcel zanimajo domačini, ki bi si v krizi pomagali z domačo pridelavo zelenjave za lastne potrebe? “Ne, za to ljudje nimajo denarja. Kdo bi pa imel več deset tisoč evrov? Ti ljudje, ki bi dejansko radi kaj na malo pridelovali, se obrnejo na sklad kmetijskih zemljišč, ki oddaja zemljo za zakup,” razlagajo v Dodomi. A tudi pri zakupu je Obala na udaru. Na skladu kmetijskih zemljišč namreč ugotavljajo, da je največji interes za zakup kmetijskih zemljišč predvsem na obalnem območju. Podatki geodetske uprave za konec lanskega leta pa tudi kažejo, da se kmetijske površine na Obali tudi brez Černačeve uredbe prodajajo dvakrat dražje, kot je povprečje države, in celo 4,5-krat dražje, kot dosega ceno kvadratni meter rodovitne prekmurske črnice.
