Zaposleni v glasbenih šolah zdaj plačo prejemajo iz državne blagajne, njihovo prehrano in materialne stroške sofinancirajo starši. "Povprečen znesek, ki ga starši mesečno plačajo za glasbeno šolo znaša med 30 in 40 evrov. Če bi država povsem ukinila financiranje in bi vsi stroški padli na ramena staršev, bi vsak mesec dobili položnico za okoli tristo evrov," opozarja Boris Štih, predsednik zveze glasbenih šol.
"Na naši glasbeni šoli smo pred časom naredili projekcijo, kaj bi se zgodilo, če bi popolnoma ukinili financiranje iz proračuna. Ugotovili smo, da bi med 60 in 70 odstotkov staršev otroka izpisalo iz glasbene šole, ker finančnega bremena ne bi več prenesli. Te številke so podobne po vseh šolah v Sloveniji," posledice morebitnega črnega scenarija, torej popolne ukinitve državnega sofinanciranja glasbenih šol, opisuje Štih.
Sistem ne bi preživel, množično bi bilo treba odpuščati
Sistem, kot ga imamo, bi zelo težko preživel, če bi se vanj tako radikalno zarezalo, še opozarjajo v glasbenih šolah in poudarjajo, da je pri njih zaposlenih več kot dva tisoč ljudi. Ne nazadnje imajo v izobraževalnem sistemu prav posebno vlogo, trdijo.
"V glasbenih šolah imamo pouk ena na ena. To nam ne omogoča le tega, da imamo možnost otroka naučiti, kako se inštrument ali glas tehnično obvlada, ampak imamo možnost otroke ozaveščati o vrednotah, ki se jih dandanes v družbi vse bolj prezira - od tovarištva do socializacije. Nemogoče je, na primer, da otrok, ki igra v orkestru, ne bi poslušal kolegov okoli njega," poudarja Štih.
O konkretnih številkah vlada in šolsko ministrstvo še ne želita govoriti. Glasbeni pedagogi se sicer zavedajo, da morajo tudi pri njih zatisniti pas, vendar ne pristajajo na to, da bi se jih imelo za drugo kategornike, ko gre za primerjavo z osnovnimi šolami.
Kakovosti in pestrosti programa tudi v šolah ne bo več
Poleg zmanjševanja državnega financiranja glasbenih šol, vlada načrtuje tudi zmanjšanje financiranja mladinske periodike, racionalizacijo na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, manj denarja je predvidenega za šolska tekmovanja in podobne programe.
"Če se zmanjša obseg programa, ki ni vezan izključno na učilnico, pestrost in kakovost programa gotovo ne bo več taka kot je bila. Najbolj se bo oklestilo privilegije najboljših učencev, s katerimi se učitelji posebej ukvarjajo, pa tudi tistih na drugi strani Gaussove krivulje, ki za osvojitev neke snovi potrebujejo več časa," Milan Rejc, predsednik združenja ravnateljev opisuje kaj bi vladni varčevalni ukrepi prinesli.
Priznava, da morajo šole preveriti, če imajo kje rezerve in ugotoviti, ali so zmožne aktivnosti, kot so tekmovanja, periodika in razne članarine še financirati. Alternativa temu je, da del plačajo starši ali pa tega ne bo.
"Maneverski prostor za varčevanje obstaja, toda šola se trudi, da nudi čimveč storitev. Če za primer vzamem šolo v naravi. Le ena je obvezna, mi jih izvajamo šest. To je za šolo finančna obremenitev, tam morajo biti učiteljice in učitelji, ta kader je treba nadomeščati. Če bo država šolam manj denarja, tega pač ne bo," ponazarja Rejc in dodaja: "Izobraževanje je zdaj zelo kvalitetno, izvaja se veliko programov, tega čez Karavanke oziroma čez Sočo ni. Če poenostavim: Košarkarsko tekmo lahko gredo šole gledati v ljubljanske Stožice, ali pa si jo ogledajo na kakšni vaški ligi. Kvaliteta pouka pa zaradi tega ne bo padla."
Žalostno je, da starši kar sami presodite, da vaš otrok nima posluha. Najbrž bi bilo koristno v tem smislu prebrat kakšno knjigo, pa se potem odločiti, kako in kaj. Posluh najbrž se razvija in vsak ga lahko razvije pod določenimi… ...prikaži več pogoji, je pa res, da nima vsak želje, da bi pel, igral, plesal. Če pa želja je, potem pa ne obupat. Je pa res, da javne glasbene šole s svojimi sprejemnimi preizkusi tiste, ki slabše izrazijo svoj posluh, tudi včasih samo zaradi treme, ali strahu, ne sprejmejo v svoj program, oziroma samo pod pogojem, če ni zadostnega števila vpisanih otrok. Privatne šole, ki so programsko in vsebinsko bolj prilagojene, so takim otrokom dostopnejše.
Sistem glasbenega šolstva je okostenel, programsko se ne prilagaja obstoječim potrebam, tako recimo citre, kljub popularnosti, ostajajo zunaj zidov glasbenih šol. Mislim, da tistim učiteljem, ki dobro delajo, se za svoj kruh ni potrebno bati, in bodo lahko ustvarjalno delali… ...prikaži več še naprej, možnosti se bodo odpirale in se odpirajo. Seveda pa se bo ob zviševanju šolnin, skrčilo število vpisanih, ki bodo mogoče raje hodili k izbirnim predmetom, kjer že na nekaterih osnovnih šolah ponujajo inštrumentalni pouk npr. kitare, le da je ta bolj prilagojen interesom otroka in staršev, kar tudi ni po mojem mnenju tako slabo.
Svašta, najbrž ti ne poznaš dela v glasbenih šolah. Poleg individualnega dela, poteka tudi delo v komornih skupinah in orkestrih. Za uspešen nastop komornih skupin in orkestra pa je potrebna dobra klima, sodelovanje, upoštevanje drug drugega, komuniciranje na višjem nivoju… ...prikaži več in najbrž bi še lahko naštevala. Vse kakor ima to za otroka vzgojni pomen. In tudi pri individualnemu pouku, ima učitelj s svojo osebnostjo večji vpliv na socializacijo in oblikovanje vrednot pri otroku. Saj mu ob glasbi lahko pripoveduje različne zgodbe za lažje razumevanje dinamike. Mislim, da si dobrega učitelja v glasbeni šoli otroci celo bolje zapomnijo, kot učitelja v osnovni, kjer je v razredu več otrok.