Na prejšnjih volitvah je dobil pičlih 373 glasov in bil izvoljen

Osmi sklic slovenskega Državnega zbora je leta 2018 v hram demokracije pripeljal kar devet strank. Največ glasov je dobila SDS (24,92 %; 25 mandatov). Sledila ji je LMŠ (12,60 %; 13 mandatov). Nato se zvrstile tri stranke s podobno široko podporo: SD (9,93 %; 10 mandatov), SMC (9,75 %; 10 mandatov) in Levica (9,33 %; 9 mandatov). V parlament so prišle še NSi (7,16 %; 7 mandatov), SAB (5,11 %; 5 mandatov), DeSUS (4,93 %; 5 mandati) in SNS (4,17 %; 4 mandati).

Skupno je bilo oddanih 891.097 veljavnih glasovnic. Največja parlamentarna stranka SDS je dobila 222.042 glasov, najmanjša SNS 37.182. Prva pod štiriodstotnim pragom je bila SLS z 23.329 glasovi (2,62 %). Več kot 10.000 glasovnic je bilo neveljavnih.

Slovenija je bila za državnozborske volitve 2018 razdeljana na osem volilnih enot (Kranj, Postojna, Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, Celje, Novo mesto, Maribor, Ptuj). Vsaka od enot ima 11 okrajev. Skupno torej 88 poslancev in dva predstavnika narodnih manjšin. Za vstop v DZ morajo stranke zbrati vsaj štiri odstotke glasov na držvnem nivoju.

Rešitev Slovenija Rešitev: Bi radi volili, a se konec tedna odpravljate na dopust?

Epa

Izmed petindvajsetih poslancev SDS je v svojem volilnem okraju največji odstotek dobil Janez Janša. V Grosuplju so mu namenili kar 39,30 odstotka oziroma več kot 7.000 glasov, kar je bil rekorden izkupiček med kandidati za poslance. Z najmanjšim odstotkom je bil pri SDS izvoljen Boris Doblekar v Litiji (26,71 odstotka; 2.488 glasov).

Janši se je po številu glasov najbolj približal Marjan Šarec v Kamniku (36,32 %; 6.160 glasov). Na drugem kuncu spektra pri LMŠ je bila Lidija Divjak Mirnik v okraju Maribor VII (12,16 %; 816 glasov).

Pri SD je največ - 2.803 glasove v okraju Murska Sobota II dobil Dejan Židan. Po deležu volilcev ga je v Laškem prehitel Matjaž Han s 24,21 odstotka. Bojana Muršič je v Rušah prejela le 729 glasov za delež 11,15 odstotka.

SMC je v Šmarju pri Jelšah s svojim vodilnim kandidatom Zdravkom Počivalškom prejela  2.502 glasova (19,77 %). V parlament je z le 727 (12,45 %) glasovi iz Izole prišel Gregor Perič, Mojca Žnidarič je v Ormožu zbrala 805 glasov (10,66 %).

Epa

Pri Levici so največji delež (23,97 %) zaupali Violeti Tomić v okraju Ljubljana Center. Največje število glasov (3643) je prejel Luka Mesec, a je kandidiral v dveh okrajih: Ljubljana Moste - Polje II in Ljubljana Bežigrad II. V okraju Ptuj II je Boštjan Koražija dobil 782 glasov (8,61 %).

Enak delež kot Koražija je v Trebnjem dobil poslanec NSi Blaž Pavlin (745 glasov). Z največjim deležem v krščansko-demokratski stranki se je lahko pohvalil Jožef Horvat v Lendavi (1.624 glasov; 17,55 %).

Med peterico izvoljenih na listi SAB je le Franc Kramar v okraju Radovljica I presegel deset odstotkov (1.055 glasov). Točno 500 glasov (5,83 %) je v okraju Maribor VI dobil Andrej Rajh.

Od petih poslancev DeSUS je največ glasov dobil Franc Jurša, v Ljutomeru ga je podprlo 820 volilcev (10,37 %). Branko Simonovič je v Izoli prejel le 510 glasov (8,73 %), absolutno najmanj ljudi pa je glasovalo za Ivana Hršaka. Slednji je v Hrastniku dobil zgolj 373 glasov (9,29 %).  Vsi izvoljeni poslanci DeSUS so skupno dobili zgolj 3.095 glasov.

Štirje poslanci SNS so skupno prejeli 3.601 glas. Odstopal je Zmago Jelinčič Plemeniti s 1.459 glasovi (8,61 %), a je kandidiral v dveh okrajih (Slovenske Konjice, Ruše). Lidija Ivanuša jih je v Šentjurju pri Celju dobila 522 (5,93 %).

Volitve Slovenija Golobu grozi, da na volilno nedeljo ne bo smel od doma

Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj!
Svoje državnozborsko volišče za PREDČASNO glasovanje od torka 19. do četrtka 21. aprila med 7. in 19. uro poišči na zemljevidu po podatkih @dvk_rs in GURS: https://t.co/e9Tu0zYEFt#GremoVolit #volitve #OpenData #OpenStreetMap pic.twitter.com/cdv05H5FHX

— Štefan Baebler (@StefanBaebler) April 18, 2022

S sprejeto novelo zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ so se lai spremenila območja 15 volilnih okrajev v petih volilnih enotah. Največ sprememb je v volilni enoti Novo mesto, v dveh primerih sta se volilna okraja preselila v drugo volilno enoto.

Po prejšnji ureditvi je bil najmanjši volilni okraj po številu prebivalcev Hrastnik (9.214 prebivalcev), največji volilni okraj je bilo Grosuplje (40.813) prebivalcev. Po sprejetih spremembah je največji volilni okraj Celje I (36.150 prebivalcev), najmanjši pa Ilirska Bistrica (13.370 prebivalcev).