Slovenija
20 ogledov

Z drugačnim turizmom do strpnosti in služb

Mesto kultur BKZS
Do zdaj je izšlo osem dvojezičnih knjižic v angleščini in slovenščini.

"Vsi, ki tu delajo in prispevajo k razvoju mesta, morajo imeti enako možnost biti enakopravni. Med Ljubljančani ne bi smelo biti več- in manjvrednih," je prepričan vodja projektov pri Bošnjaški kulturni zvezi Slovenije Admir Baltić. V okviru projekta Mesto kultur, ki je pretežno financiran iz evropskih sredstev, poskušajo zato manjšinsko kulturo narediti vidnejšo, hkrati pa prek socialnega podjetja poskrbeti za zaposlitev bodočih alternativnih turističnih vodnikov po Ljubljani.

Komiki, pevci in igralci

Končni produkt delavnic bo ljubljanska multikulturna pot. Šlo bo za avtorske vodene oglede ljubljanske priseljenske in manjšinske kulturne dediščine. "Pri vsebini vodenih ogledov in načinu izvedbe bodo imeli končno besedo udeleženci usposabljanja," pojasnjuje Baltić in dodaja: "Vsaj en voden ogled se bo navezoval na elitno kulturo in prispevek ljudi, ki so se v Ljubljano priselili, k podobi tega mesta na področju arhitekture, kiparstva in drugih področij umetniškega ustvarjanja." Drugi ogled bo posvečen zgodbam malih ljudi, ki so se v mesto priselili. "Vsaj en ogled bo vključeval timski pristop, pri čemer bodo obiskovalci deležni vodenega ogleda – predstave, ki bo vključevala predstavljanje kulturne dediščine skozi klasično vodenje in ulično gledališče ter zborovsko petje," še razlaga Baltić, ki obljublja tudi vodenje po Ljubljani z vodniki v podobi stand up komikov.

Znanje vodi v sobivanje

V enoletnem projektu se bo okoli 20 pripadnikov ranljivih skupin tako izobrazilo v različnih tehnikah videoprodukcije, uličnega gledališča, animiranja skupine, stand up komedije, pripovedništva, pa tudi trženja. "Skupna točka vseh predavanj na področju ustvarjalnega kulturnega turizma je bil premislek o tem, kaj bi lahko bila kulturna dediščina manjšin v Ljubljani," pravi Baltić. Poleg večanja zaposljivosti ranljivih skupin je namen projekta večja prepoznavnost kultur skupnosti s priseljenskim ozadjem. "Ne želimo deliti Ljubljane na večinsko in manjšinsko, ravno nasprotno, želimo poslati sporočilo, da mesto tvorijo ljudje, ki v njem živijo, pri čemer ni nujno, da so ti tukaj tudi rojeni," poudarja Baltić.

Komentarjev 3
  • mirko 20:40 20.december 2013.

    Kdaj bo v Ljubljani postal srbohrvatski jezik drugi uradni jezik če že ne prvi ?! Kmalu.

  • mirko 20:40 20.december 2013.

    Kdaj bo v Ljubljani postal srbohrvatski jezik drugi uradni jezik če že ne prvi ?! Kmalu.