Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor so ga prenesli na veliki petek. Ta dan potekajo še zadnje priprave vernikov na veliko noč, ko je Jezus po pričevanju Svetega pisma vstal od mrtvih.
Priprava jedi
Zgodaj zjutraj tako duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. V Sloveniji je na ta dan še posebej znan blagoslov velikonočnih jedi, ki poteka po številnih cerkvah ter ob kapelicah in drugih znamenjih.
Tudi evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, ki simbolizira svetlobo in veselje. Prav tako pripravijo tudi jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo.
Katoliki, evangeličani in pravoslavci
Po katoliških cerkvah so nocoj pripravili tudi velikonočne vigilije oziroma bedenja, škofje in duhovniki pa odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma.
V Vatikanu se je velikonočna vigilija začela ob 20.30, vodil pa jo je papež Frančišek.
V ljubljanski stolnici je velikonočno vigilijo vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, med njo pa so krste uvajanja prejeli tudi nekateri vojaki in njihovi sorodniki. V mariborski stolnici je vigilijo vodil apostolski administrator mariborske nadškofije Stanislav Lipovšek.
Velikonočne praznike letos skupaj s katoliki in evangeličani praznujejo tudi pravoslavni verniki. Tako je celjski paroh in namestnik zagrebško-ljubljanskega metropolita za Slovenijo Milan Duduković dopoldne v Celju vodil liturgijo velike sobote.
