Spremembe. Z novelo zakona se lahko dopolni le manjši del določb veljavnega zakona. Kaj to pomeni, pa zakonodaja ne določa. “Ni določenega nobenega odstotnega deleža možnih sprememb ali dopolnitev določb, prav tako ne omejitev, kolikokrat se zakon lahko spremeni ali dopolni,” so nam sporočili iz državnega zbora.
Ker je zakon ZPIZ-2 padel, državni zbor eno leto ne sme sprejeti zakona, “ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volilcev”, določa zakon o referendumu. Vlada ima vsaj teoretično možnost, da bi novelirala stari zakon ZPIZ-1. Pravnik Igor Kaučič ocenjuje, da bi morebitno takšno ravnanje najverjetneje romalo na ustavno sodišče, “če nihče ne bi sprožil postopka, pa bi lahko imeli zakon, ki bi urejal nekaj, kar je urejal zavrnjeni zakon ZPIZ-2”.
Pravno nedefinirano
Vlada bi sicer lahko z novelo ZPIZ-1 prej kot v letu po padcu referenduma uredila manj pomembna vprašanja, načeloma pa ne bi smela – pravita Kaučič in pravnik Rajko Pirnat – v enem letu sprejeti “bistvenih rešitev”, ki so jih volilci zavrnili. “Problem je interpretacija bistvene rešitve,” poudarja Pirnat, saj ni predpisa, ki bi opredeljeval, kaj so bistvene vsebine zakona. “Nesporno so to temeljni pogoji upokojevanja in pravila glede višine pokojnine, menim, da tudi določitev kroga upravičencev in zavezancev za prispevek. Ni pa nujno, da bi prav vsak detajl tega zakona štel kot bistvena sestavina,” meni Pirnat. Vlada bi lahko prej kot v enem letu sprejela nov zakon, ki bi zadeve urejal drugače kot ZPIZ-2. “Smo na pravno precej nedefiniranem polju,” prizna Pirnat.
