Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), ki ga vodi Luka Mesec, želi zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti nadgraditi v smeri preprečitve zlorab predvsem na področju vodenja evidenc o izrabi delovnega časa.
Zakon je hitro naletel na buren odziv javnosti. Obveznost "štempljanja" ni korak naprej, temveč prinaša dodatno birokracijo in stroške delodajalcem, ne sledi novim oblikam dela in ne prinaša zagotovil, da se kršitve ne bodo dogajale, so denimo prepričani na Obrtni zbornici Slovenije (OZS).
Povod za sprejetje zakona, ki je v usklajevanju že od leta 2017, naj bi bili primeri izkoriščanja delavcev v podjetjih, kot je Marinblu, je dejal Mesec.
Point zakona je preprecevati zlorabe, kakrsne smo zadnjic videli v Marinblu. Tu sem absolutno proti, da bi se še naprej dovoljevalo belezenje ur na roko. O drugacnih dolocitvah v svobodnejsih poklicih pa se seveda lahko pogovarjamo. Tudi zato smo dali delodaj. se en mesec casa.
— Luka Mesec (@LukaMesec) July 28, 2022
Vsak dan 20 minut več, ki gredo v prazno
A izkoriščanja je več vrst. Marsikje morajo delavci v službo priti že nekaj deset minut pred začetkom dela, po koncu delovnega dne pa se 10 ali 20 minut smatra še kot pospravljanje in priprava na odhod domov. Vse našteto ni plačano, na koncu leta pa te dodatne minute, v primeru, da jih vsak dan naberemo 20, prinesejo skoraj 10 dodatnih delovnih dni. Podobno velja za zamudo v službo, ko se zaradi minute odbije cela delovna ura. Bo zakon naslovil tudi tovrstno "krajo" delovnih ur in kako pogosta je? Za pojasnila smo povprašali ZSSS, kjer pravijo, da "nič od navedenega ta zakon ne rešuje", temveč ureja zgolj način evidentiranja delovnega časa.
Da do tovrstnih primerov res prihaja, potrdijo tudi sami. "Priprava na delo bi morala biti del delovnega časa, se je pa marsikje ukoreninila navada ali celo "hišni red", ki določa, da se ta del ne všteva v delovni čas," pravijo. Gre za nepravilnosti, ki niso v skladu z veljavnim zakonom, kako pogoste so, pa težko ocenijo. Potrebno bi bilo preveriti vsak posamezen primer in v določenih primerih zahtevati posredovanje inšpekcije, dodajajo.
Inšpekcija zaradi neustreznega vodenja evidenc nepravilnosti težko ugotovi
Nasprotno pa ocenjujejo, da bodo spremembe zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti naslovile tudi tovrstne zlorabe ter jih skušale preprečiti in omejiti. "Inšpektorat RS za delo (IRSD) namreč že več let zaporedoma opozarja na pomanjkljivosti trenutno veljavnega zakona, kjer tudi že več let ugotavlja številne kršitve ZEPDSV, ki so pogosteje ugotovljene od kršitev v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem počitkov, kar pa nikakor ne odraža dejanskega stanja na področju spoštovanja določb v teh segmentih. Zaradi neustreznega vodenja evidenc, predvsem pa nekoliko pomanjkljive normativne ureditve, IRSD nepravilnosti v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem počitkov težko ugotovi in predlaga spremembe z namenom omogočiti preprečevanje kršitev in kakovostnejši nadzor," utemeljujejo smiselnost zakona.
Sindikati pričakujejo nasprotovanje delodajalcev
Da bo zakon omejeval fleksibilnost dela, sindikatov ne skrbi. "Zakon ne spreminja obveznosti evidentiranja, ta obstaja že do sedaj. Spreminja le način, ki bo elektronski in vsebino. Tako ne bo mogoče na koncu meseca ročno na listek zapisati, da je nekdo bil ali ni bil na delu in s tem zadostiti zakonu. Ker pogosto evidence ni, delavci delajo dlje, kot bi morali, ne upoštevajo se dnevni in tedenski limiti dela, ne omogoča se počitek, odmori na delu in podobno. Zlasti sedaj, ko delavcev manjka, so ročne, za nazaj pisane evidence, zgolj papir, ki ne izkazuje dejanskega stanja," verjamejo na ZSSS.
Pričakujejo, da bo tako področje bolj urejeno, tudi v praksi prav veliko zapletov ne bo, menijo. "Je pa pričakovano nasprotovanje delodajalcev, saj nad poostreno zakonodajo ravno zaradi zgornjih razlogov niso navdušeni. Če se spomnimo npr. uvajanja davčnih blagajn, potem vemo, da je to nekaj podobnega," še pravijo.
Tudi na MDDSZ so prepričani, da obveznost vodenja evidenc izrabe delovnega časa ne posega v fleksibilnost organizacije dela in delovnega časa pri posameznem delodajalcu, saj ne vzpostavlja novih pravic in obveznosti v delovnem razmerju. "Vsak delodajalec lahko v okviru zakonskih možnosti prosto razporeja delo in delovni čas posameznega delavca (tudi glede načina organiziranja dela in delovnika, podajanja nalog in navodil), evidence pa bi morale (tudi že v okviru trenutno veljavne ureditve) biti le odraz dejanske izrabe delovnega časa," sklenejo.
Ma kako štemplanje ? ! Poglejte kako se je končala epizoda na UK Ljubljana.. nafukal je vratar- dohtorji NADA ukrepov..
izkoriščanje delavcev v tem zabačenem slovenistanu, je to da delajo za minimalca, kolk je zdej 700€ al kaj več, ne vem ... pa dejte že enkrat kot prvo ukinit minimalno plačo, da lahko nekdo dela za 500€, drugi pa za… ...prikaži več 2500€ ... če kdo to sploh razume ... ko bo država ukinila minimalno plačo, se bodo plače drugače uredile+znižanje prispevkov in davkov ... kdor pa hvata krivine , je pa problem delodajalca in države ... pošteni moramo biti do delavca
o joj, sem smo že imeli podobno debato ... štemplanje za neke vratarje , uradnike, ki sedijo cela dan, sicer je to brez veze ... plačajte delovca po delu država naj pa čim manj vzame kar se tiče davkov ...… ...prikaži več moje prepričanje je, da je treba delo plačat in ne dopust in ne bolniško ... kdor ne dela al se šlepa, minimalca ... ker pač ne dela ... zakaj ni nikoli debate o delu, ampak samo o pravicah ... tale mesece naj neha z gandjo, da pride k sebi