Honorarci. Honorarno delo v Sloveniji opravlja 155.716 ljudi, kažejo podatki Davčne uprave RS (Durs) iz leta 2009 (podatkov za lani Durs še nima). Od tega 143.207 ljudi honorarno delo opravlja poleg svoje redne zaposlitve, 12.509 pa je honorarno delo edina "zaposlitev".
Žrtve z visoko izobrazbo
Kot ocenjuje ekonomist Sašo Polanec, delež ekonomije honorarnega dela ni skromen, a o številkah ne želi špekulirati. "Avtorski honorarji so privlačna oblika dela, ker je nižja davčna obremenitev," pravi.
Po njegovem mnenju so med tistimi, ki honorarno služijo poleg redne službe, po navadi ljudje z visoko izobrazbo, denimo novinarji, prevajalci, lektorji, delavci v javni upravi in akademiki. "Menim, da to ni skrb vzbujajoče: 12 tisoč je majhna številka, 155 tisoč je velika številka in prej bi pričakoval, da to odraža neko davčno izogibanje," pravi Polanec.
"Številka 155 tisoč ni samo velika, ampak tudi zelo problematična," pa je prepričan Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Kot pravi, je očitno, da delodajalci imajo potrebe po delavcih, vendar delovnih mest nočejo zapolniti z zaposlitvami, ampak z iskanjem čim nižjih stroškov dela.
Problematično je po njegovih besedah tudi to, da ti delavci nimajo pravice do bolniškega nadomestila in porodniškega dopusta, precej honorarcev pa si mora samih plačevati socialne prispevke, "ker so pač nekakšni kvazi espeji".
Žrtve honorarnega dela so po njegovem mnenju večinoma mlajši visokoizobraženi kadri.
Zloraba honorarnega dela
Lukič opozarja, da honorarno delo, kadar nadomešča redno zaposlitev, ni stvar posameznikove proste izbire, ampak je to vse bolj edina oblika dela, ki jo lahko dobi: "To je oblika prikrite brezposelnosti."
Honorarno delo se sorazmerno povečuje s širjenjem storitvenega sektorja, poudarja Lukič. "To pa zato, ker hoče ta sektor ceno dela zniževati tako, da se kupcu oziroma potrošniku s čim hitrejšo in čim cenejšo storitvijo čim bolj prilagodi," pojasnjuje in dodaja, da gre predvsem za dejavnosti, kot so trgovina, turizem, kultura, novinarstvo in tudi visokošolsko izobraževanje. "Bojim se, da je to v nekaterih sektorjih že pravilo, ker se to ne samo uporablja, ampak tudi zlorablja," je kritičen Lukič.
Kako si znižati davčno osnovo?
1. Dohodnina. Honorarci, ki opravljate avtorsko ali drugo delo na podlagi pogodbe (pa niste samostojni podjetniki), lahko poleg normiranih stroškov v višini 10 odstotkov uveljavljate še dejanske stroške prevoza na delo in morebitne nočitve. Tako si lahko dodatno znižate davčno osnovo.
2. Ugovor. Če imate stalno prebivališče v Sloveniji (in honorarja ne prejemate od tujega izplačevalca), lahko dejanske stroške uveljavljate šele z ugovorom zoper informativni izračun dohodnine.
3. Prehitevanje ni možno. Tudi če bi podatke o dejanskih stroških Dursu sporočili, še preden bi vam na dom poslali informativni izračun, Durs vaših podatkov v informativni izračun ne bo vključil, ampak boste morali počakati in podati ugovor.
4. Vloga. Obrazec za ugovor bo dostopen na vseh davčnih uradih in izpostavah ter na Dursovi spletni strani Durs.gov.si, tisti z digitalnim potrdilom pa ga boste lahko poslali tudi v elektronski obliki prek portala eDavki (http://edavki.durs.si). Ugovor je treba vložiti v 15 dneh po prejemu informativnega izračuna.
5. Dokazila. Če ste za prevoz na delo uporabljali javni prevoz, je ugovoru treba priložiti vozovnice ter potrdilo o mestu opravljanja dela in poročilo o navzočnosti na delu (izda vam ju podjetje, v katerem ste delo opravljali). Če ste uporabljali lastni prevoz, pa vam Durs za razdaljo od doma do "službe" prizna 0,18 evra za kilometer. V tem primeru morate ugovoru priložiti pisno izjavo, da ste uporabljali lastno prevozno sredstvo, navesti morate tudi število prevoženih kilometrov in priložiti potrdilo naročnika dela, da ste zanj opravljali delo (vsebovati mora tudi podatke o tem, kje in kolikokrat).
