Na večini občin opažajo vse več zanimanja za obdelovanje zemlje, predvsem za najem vrtičkov. “Povpraševanje je veliko,” ugotavljajo na Občini Radovljica, kjer so letos oddali že 38 od 46 velikih vrtičkov. “Povpraševanje je opaznejše kot prejšnja leta,” pravi Niko Jurca z novogoriške občine, kjer pravkar snujejo pilotski projekt urejenega območja urbanih vrtičkov. Nove površine, namenjene izključno vrtičkom, načrtujejo tudi na kočevski občini: “Dodatne površine za ta namen so glede na povpraševanje, ki je iz leta v leto večje, potrebne.”
Njivo predelal v vrtičke
Podjetnik Marko Vode iz Osredk pri Dolu pri Ljubljani se je odločil, da svoj hektar veliko njivo predela v vrtičke za oddajo. “Idejo sem dobil ob spoznanju, da ljudje vse bolj živijo s trgovino in s pripravljeno nezdravo hrano,” pravi. Glede na število oddanih vrtičkov se je povpraševanje letos potrojilo.
Kriva tudi brezposelnost
“Glede na porast brezposelnosti je tudi interes po lastnem vrtičku večji,” pravijo na Mestni občini Maribor. Vse večjo željo po obdelovanju zemlje opažajo v Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Sekretarka Anita Ogulin pozna veliko ljudi, ki bi z veseljem vrtnarili: “Tudi zato, da bi si sami pridelali zelenjavo in tako poskrbeli za prehrano.” Po drugi strani pa opaža, da ni veliko takšnih, ki bi zemljo oddajali brezplačno ali po simbolični ceni. “Si pa tega želimo in vsakdo, ki to ponuja, se lahko obrne na nas za povezave z ljudmi,” dodaja.
Kljub temu se v oglasnikih vse pogosteje pojavljajo oglasi za brezplačno oddajo zemlje. Na Orešju nad Sevnico se zastonj oddaja kmetijsko zemljišče s kozolcem, vrtom, vodo in elektriko v velikosti 3.500 kvadratnih metrov. “Za najem ni velikega zanimanja, za zdaj sta dva interesenta,” pravi Samo Rebernik iz agencije Rebernik nepremičnine.
Kmet Stanko Curk iz Vipave pa je v zameno za svojo oskrbo in pomoč oddal svojo kmetijo. “Prek oglasa sem se povezal s fantom, ki je iskal streho nad glavo v zameno za delo in pomoč. V kratkem bova šla k notarju, da postane pravnomočen gospodar, podpisala bova pogodbo, kaj se od vsakega pričakuje,” pravi.
Kmetom pa protiusluge
Podjetnica Radmila Mihelič je začela ustanavljati socialno podjetje Združenje brezposelnih Slovenije, kjer bi brezposelni delali na kmetijah in v gozdovih ali pomagali na domu, kmetje pa bi jim v zameno denimo oddajali zemljo. Idejo je dobila ob zbiranju prostovoljnih prispevkov. Eden izmed kmetov ji je namesto denarja ponudil zemljo za obdelovanje. Obdelovalne površine jim je do zdaj, čeprav projekt živi šele en mesec, ponudilo okoli 20 kmetov iz vse Slovenije, pridružilo se jim je več kot 300 članov, a se številka vsak dan spreminja.
“Kmetu za zemljo ponujamo protiuslugo, nimamo denarja za najemnino. Je pa to več vredno kot najemnina. Če bi sam plačeval nekoga, da mu gre v trgovino, ga pelje k zdravniku in mu doma pospravlja, bi plačal veliko več,” opisuje. Pravi, da so oranje že začeli, kjer je zemlja dovolj suha, težava je predvsem v tem, ker težko dobijo začetni kapital.
Napiši še, da govoriš o uvoženi zelenjavi. Vsak, ki ima 3 čiste ve, da je z domačega vrta zelenjava najboljša in najbolj okusna. Zdrava pa... odvisno, če ni vrt ob glavni cesti, potem je ok.
Najem zemlje za protiuslugo so že poznali včasih, ko je moja mama še bila mlada. Odsluževanje z delom pri lastniku zemljišča se je po pohorsko reklo "taverh".Vrtičkarstvo je ekonomsko upravičeno pod pogojem, da je hrana pridelana na tem vrtičku… ...prikaži več cenejša ali vsaj cenovno enaka tisti iz trgovini, drugače nima smisla. Razen za tiste, ki jim njihova denarnica omogoča tako imenovano "bio" prehranjevanje.Ampak tu potem ni več logike socialne samopomoči z vrtičkanjem.
Sicer pa tisti, ki vidi v brskanju in pletju samo negativno je len. Doma smo imeli njivo 8 km stran od doma, vsak dan s kolesom, z motiko in košaro z mamo tja in zvečer nazaj kuhat večerjo.Okopavanje, pletje, žgoče… ...prikaži več sonce, tudi plohe niso izostale, vse na roke, brez brane, motokultivatorja, razen patankana, koprivine vode in modre galice ničesar drugega proti škodljivcem , ampak vse smo pridelali s svojim znojem na najeti njivi 25 let! Krona nam ni padla z glave, lačni nismo bili meso pa je bilo na mizi dvakrat na mesec, kasneje pa ribe obvezno vsaj enkrat na mesec potem , kosi na tržnici prodal nekaj fižola, korenja idr pridelkov- menjava pač. Pa smo preživeli. Znamo živeti skromno, ni preseravanja, niti jaganja po kakih Maldivih ali po turških in egiptovskih all inclusive variantah, otroci niso lačni, kljub diplomam. Če pa pomislim drugače, se nič ne čudim , da se je Hriberšku zmešalo.