Vozovnica 30, kosilo 7 evrov

Od kod prihajajo gosti v Kranjsko Goro?

Pozimi jih je največ iz Velike Britanije, Hrvaške, Srbije in Rusije, sledijo Italijani, drugih pa je manj. Poleg Slovencev, seveda.

Kako to, da pridejo iz tako oddaljene Velike Britanije?

Ta trg smo gradili kar nekaj desetletij. Tako smo tam prisotni v kar nekaj agencijah, prihaja pa vse več individualnih gostov.

Tujci si verjetno privoščijo več kot domači gosti. Za katere stvari porabljajo denar?

Prednost je, da poleg tega, da so nastanjeni v kupijo opremo. Številni med njimi so začetniki ali slabši smučarji, vključijo se v šole in najamejo učitelje, tako da so generalno gledano dobri potrošniki. Treba je povedati, da nas je ukinitev direktne povezave Adrie z Londonom zelo prizadela, čeprav velike agencije vztrajajo, s svojimi charterji. hotelih in kupijo smučarske vozovnice, najamejo ali celo kupijo opremo. Številni med njimi so začetniki ali slabši smučarji, vključijo se v smučarske šole in najamejo učitelje – v splošnem so dobri potrošniki.

V čem pa se razlikuje potrošnja gostov različnih narodnosti?

Slovenci, ki so največkrat dnevni gosti, velikokrat zgolj uživajo na snežni plaži, otroci pa se učijo smučati na poligonih ali se igrajo. Drugi se najbolj razlikujejo po terminih prihoda. Naši hotelirji že leto vnaprej preverijo, kdaj imajo kateri narodi počitnice in se temu ustrezno prilagodijo. Rusi prihajajo zlasti od našega božiča do pravoslavnega novega leta. So zelo dobri potrošniki, precej denarja namenijo prav nakupu opreme. Pred časom jih je ena od agencij z letališča peljala neposredno v Elanovo trgovino. Kupijo vozovnico in nastanitev ter najamejo opremo in učitelja. Pri Britancih je prednost predvsem ta, da pridejo za najmanj en teden, počitnice rezervirajo že v poletnem času – tako je njihov prihod zagotovljen in tudi ni vezan na zimske razmere –, ostanejo pa, tudi če pridejo v slabo vreme; v takem primeru seveda koristijo še druge dejavnosti.

Kdo zapravi največ in kdo najmanj?

Največ na osebo na noč zagotovo Rusi, prav tako Srbi in Hrvati. Angleži sicer gledajo na vsak evro, a so kljub vsemu dobri gosti; agenciji že vnaprej plačajo kompleten aranžma, od letalskega prevoza do vozovnic in tako naprej. Največ je plačil s kreditnimi karticami, z gotovino se plačuje vedno manj.

Finančni svetovalci med novoletnimi prazniki svetujejo, naj se izogibamo nakupom daril “na kredit” ali na obroke. Kaj pa smučarske počitnice?

Nakup na obroke je dobra stvar, če si samodiscipliniran. Paziti je treba, kaj kupiš, na koliko časa, v katerih terminih in za koliko denarja. Sicer pa je to dobra izbira, ker si tako smučarske počitnice ljudje lažje privoščijo.

Cene vozovnic počasi, a vztrajno rastejo. Koliko je stala dnevna smučarska vozovnica v Kranjski Gori na primer pred desetimi leti? Je razlika upravičena?

Za deset let nazaj težko rečem ... Letos stane 30 evrov, lani je stala 29, prej pa je bila kar dolgo 28 evrov. V primerjavi z obdobjem pred 10 ali 12 leti se je naše smučišče zelo razvilo. Zgradili smo nove žičničarske naprave, celotno smučišče je pokrito z napravami za izdelavo umetnega snega, kar zagotavlja tudi večjo gotovost za smučarsko sezono. Večja je kakovost urejanja smučišč, tudi izdelava umetnega snega poteka takoj, ko je to mogoče. Celoten sistem zasneževanja je računalniško voden, topovi se, ko je temperatura ustrezna, vključijo avtomatično, vklopijo se lahko le posamični in podobno. Napredek je očiten.

Kaj pa spremljevalne storitve, na primer hotelska ponudba?

Hotelske cene so v povprečju pravzaprav celo nižje, kot so bile pred nekaj leti. Cene smo precej povišali v letih 2005–2006; zaradi vlaganj v infrastrukturo in centre dobrega počutja. V letih 2008–2009 pa nas je stanje na trgu prisililo, da so se cene znižale ali pa vsaj umirile.

Slovenski smučarji se radi odpravijo v tujino, saj naj bi se to bolj izplačalo. Ko smo primerjali cene vozovnic, stroškov prevoza in tudi gostinskih storitev, so se izkazali za precej dražje. Kako bi jih privabili na slovenska smučišča?

Dobro je, da se naredi prava primerjava. Mediji marsikdaj primerjajo jabolka in krompir – na primer koliko stanejo tedenske počitnice v Kranjski Gori v hotelu s štirimi zvezdicami s polpenzionom v primerjavi z nekim apartmajem v Franciji, kjer si moraš še posteljnino prinesti s seboj. Če prišteješ še vse golaže, ki jih pelješ s sabo, in upoštevaš znatno višje cene gostinskih storitev, ugotoviš, da ob udobju, ki ga ponuja hotel ali zasebni penzion v Kranjski Gori, tukaj plačaš manj. Dostikrat seveda prevlada dejstvo, da so v tujini večji tereni, daljše proge, zato se ljudje, ki si želijo res intenzivne smuke, odpravijo tja. Mi si ne delamo utvar, da nismo majhno, družinsko smučišče. Se pa lahko k nam pripelješ z avtom čisto ob smučišče, kar je prednost.

Smučanje je, če upoštevamo nakup celotne opreme, med dražjimi športi. Se število najemov kaj povečuje?

Zelo različno. Slovenci, ki veliko smučajo, imajo svojo opremo. Predvsem tujci, ki pridejo z letali, pa si opremo definitivno izposodijo. Dejstvo pa je, da je izposoja opreme na veliko višji ravni kot nekoč. Izposojevalnice poskrbijo, da je oprema v neposrednimi bližini smučišča, da je redno vzdrževana in da je mogoče na primer smučarske čevlje pustiti na toplem, kjer se posušijo.

Koliko obiskovalec Kranjske Gore na primer odšteje za kosilo? Pa za čaj na smučišču?

Seveda je odvisno od tega, v katero gostilno zaviješ. Recimo, da lahko v Kranjski Gori ješ že za sedem evrov, pa gre za domačo in sveže kuhano hrano. Za čaj ta trenutek še ne vem.

Koliko pa je treba odšteti za prenočišče?

V manjših kakovostnih penzionih je mogoče nočitev z zajtrkom dobiti za od 30 evrov na osebo.

Kako pa se je pri vas odrazila recesija?

Mi smo imeli srečo. Do leta 2010 smo imeli zelo veliko rast števila gostov, lani smo imeli nekaj manj obiska kot leta 2010, letos pa ocenjujemo, da bomo ob koncu sezone pri številkah iz leta 2009. Učinek recesije se je pokazal šele letos. Je pa res, da na turizem vpliva kar nekaj dejavnikov. To so na primer šolske počitnice, čeprav nam tega vsi ne verjamejo, prav tako se nam recimo pozna, da je ena od večjih angleških agencij, ko je Adria ukinila povezavo z Londonom, celotno Slovenijo izključila iz zimskih katalogov. Bojim se, da bodo tudi protesti imeli negativen vpliv na turizem; tuji mediji so že poročali o dogajanju v Sloveniji in marsikdo bo razmislil o obisku.

Pa vas je kdo od partnerjev že spraševal o tem?

Ne, to še ne.

Kateri pa so ključni spremljevalni dogodki zimske sezone?

Poleg Pokala Vitranc in planiških poletov, ki sta največja dogodka, januarja s soorganizatorji pripravljamo srečanje evropskih bančnikov. Pričakujejo okoli 1.500 udeležencev iz bank po vsej Evropi, iz Skandinavije, Italije, Švice, Avstrije ... Ekipe bankirjev bodo tekmovale v veleslalomu in smučarskem teku. Za nas je to nekakšna olimpijada v malem, saj so zahteve kar velike.

Kaj pa obiskovalci teh dveh velikih športnih prireditev, za kaj zapravljajo oni?

Ko se odvija Pokal Vitranc, večina ljudi ne smuča, pridejo predvsem zaradi prireditve. Obe prireditvi v prvi vrsti pomenita izjemno promocijo destinacije. Če bi ju preračunali v denar, moramo upoštevati vse te minute, ko smo prisotni po televizijah v Evropi; to je vredno več kot milijon evrov. Potem pa sta prireditvi pomembni za zasedenost kapacitet, saj se dogajata že ob koncu sezone, hkrati pa lahko kapacitete prodamo po višjih cenah. Seveda pa pomenita tudi ogromno potrošnjo zunajpenzionskih storitev, zlasti hrane in pijače.

Je že mogoče reči, kdaj boste uradno odprli smučarsko sezono?

Težko rečem. Danes (v ponedeljek, op. a.) so na smučišču prvič zagnali snežne topove, saj je bila temperatura ponoči primerna. Odvisno od vremena. Da smučišče zasnežijo v celoti, sicer potrebujejo kak teden.