“Pokojnine različnih skupin ljudi je nesmiselno deliti po različnih resorjih, ker lahko potem vsakokratna vlada z njimi manipulira glede na trenutne interese,” ocenjuje namero, da se s pokojninsko reformo iz pokojninske blagajne prenese del pokojnin, zgodovinar Božo Repe.
Dodaja, da posamezniki niso šli v vojno zato, da bi nekoč prejemali neko rento, ampak iz drugih, humanističnih razlogov. Že dodeljene pokojnine, ki so jih ljudje prejeli zaradi svojih zaslug ali poprave krivic, pa po njegovem mnenju ne bi smela spreminjati dnevna politika. Hkrati bi morale biti urejene enovito.
Lani več kot 42 milijonov
Med prejemniki so tudi pokojnine udeležencev narodnoosvobodilnega boja, španske vojne, narodnih herojev, nosilcev partizanske spomenice 41, borcev, vojnih veteranov, ki so bili v času druge vojne mlajši od 15 let, prisilno mobiliziranih in zapornikov v koncentracijskih taboriščih, internirancev ter drugih. Za pokojnine udeležencev druge svetovne vojne je lani slovenski proračun namenil slabega 38,6 milijona evrov, te pokojnine pa je prejemal 31.801 posameznik. Hkrati skoraj 3.600 posameznikov prejema pokojnine ali dodatek k pokojnini zaradi povojnega dogajanja, lani v skupni višini 3,5 milijona evrov.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ves čas trdijo, da bodo te pokojnine (med drugimi) umaknili iz pokojninskega sistema, ker nimajo podlage v vplačanih prispevkih. Na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa poudarjajo, da “pokojnine v RS temeljijo na plačanih prispevkih”. Zakon o poračunavanju finančnih obveznosti države iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa določa primere, v katerih mora država v celoti ali delno povrniti izdatke zanje.
Še vedno tudi odškodnine
Država pa zaradi druge svetovne vojne in njenih posledic še vedno izplačuje tudi odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Upravičenci, kot so povedali na Slovenski odškodninski družbi (Sod), lahko prejmejo odškodnine za telesno in duševno trpljenje ter odškodnino za izgubo življenja bližnjega. Do konca letošnjega septembra so izdali 638 odločb in izplačali dobre tri milijone evrov odškodnin. V zadnjih petih letih so izdali skupno 11.422 odločb in izplačali čez 87 milijonov evrov. Na Sodu dodajajo, da sicer ne zakon o žrtvah vojnega nasilja ne zakon o popravi krivic ne določata roka, do kdaj lahko oškodovanci vložijo zahtevo za upravičenost odškodnine.
bil bi čas ,da se to ne izplačuje več. Dobili so že nekaj denajra in danes je dovolj veliko opravičilo ,da so nas pokradli fašisti in da borčevskih odškodnin in penzij ni več. Imajo pravico na socialne prejemke...pa naj vidijo kaj so dovolili..
Baje da je živih še nekaj španskih borcev.
Meršol, kaj porečeš na dejstvo, da danes invalid, ki se je leta 60 igral z eksplozivom dobi par tisoč evrov, invalid osamosvojitelj, ki je bil ranjen v vojni pa le 340 evrov?