Vodič po "novih" strankah

Med strankami, ki bodo letos prvič nastopile na državnozborskih volitvah, je v ospredju pozornosti Lista Marjana Šarca (LMŠ). LMŠ, ki je bila ustanovljena leta 2014 in je do jesenskih predsedniških volitev delovala lokalno. Po uspehu Marjana Šarca, ki je na predsedniških volitvah v drugem krogu prejel več kot 47 odstotkov glasov, LMŠ na parlamentarne volitve starta s programom "Čas je za novo generacijo". Kljub temu, da LMŠ še ni predstavila vsebine svojega volilnega programa niti kandidatov, na lestvicah javnomnenjskih raziskav vodi. Volilni kongres, na katerem bodo podrobno predstavili program in kandidate, bo 14. aprila.

"Kot slon v dnevno sobo"

LMŠ je po mnenju analitika Andraža Zorka trenutno edina nova stranka na parlamentarnih volitvah, ki bo pobirala glasove drugim strankam. "Za vse ostale je v tem hipu še prezgodaj za oceno, od kod prihajajo glasovi, je pa kar nekaj teh glasov takšnih, ki jih na volitvah leta 2014 ni bilo, ali pa so izbirali druge manjše stranke, ki se niso uvrstile v parlament. Z vidika odhajanja glasov so ranljive prav vse stranke," ocenjuje Zorko. "LMŠ na volitev prihaja kot slon v dnevno sobo, zagotovo bo premešala štrene vsem strankam po malem, zlasti pa SMC," analizira Igor Pribac.

"Res je sicer, da se kampanja še ni zares začela, da so raziskave do manjših strank včasih tudi nekorektne – vprašljiva je predvsem izvedba preko telefona, ki daje prednost uveljavljenim in medijsko bolj izpostavljenim strankam – tako da ni rečeno, da se katera izmed njih ne bo prebila čez prag. Vendar, prostora je pravzaprav zelo malo, kandidatov pa veliko, zato je verjetno to tudi skrajni domet," pravi Andraž Zorko. 

Bojan Požar v parlament?

Šarčeva Lista je doslej tudi edina nova stranka, ki bi prestopila

prag v državni zbor. Ankete so med novimi strankami doslej zaznale še Listo novinarja Bojana Požarja (LNBP) in Združeno desnico, sicer še pod potrebnimi tremi odstotki za preboj v parlament, vendar imata obe stranki po mnenju Igorja Pribaca resne možnosti, da vstopita v parlament "Ob majhni udeležbi na volitvah lahko majhna skupina visoko motiviranih volilcev pomembno vpliva na izid," pravi Pribac, ki tako Požarjevo Listo, kot Združeno desnico vidi kot možni koalicijski partnerici, če bo vlado sestavljala SDS.

"Bistveno vprašanje je, ali lahko nove stranke premešajo štrene med blokoma, med desnim, ki je bistveno oslabljen in levim. Če bi se SLS povezala v koalicijo z Novo SLS, Primčevo stranko, Vilijem Kovačičem in še kom, bi to imelo tudi praktične možnosti za uspeh. Ob sedanji konfiguraciji pa se je bati, da nobena od teh strank ne pride v parlament in da bo levi blok spet slavil z dvotretjinsko večino," pa meni analitik Boštjan Marko Turk.

Megalomanske obljube

Pred kratkim sklenjenemu zavezništvu nekdanjega mariborskega župana in predsednika programskega sveta Nove ljudske stranke Franca Kanglerja ter predsednika stranke God Aleša Primca se zna pridružiti še kakšna druga desna politična stranka. Obljube Združene desnice, ki bi jih uresničili "ko bomo v vladi", so megalomanske: 3 tisoč evrov ob rojstvu otroka, 4 tisoč evrov za drugega in vsakega naslednjega otroka, 3 tisoč evrov letno za pomoč družinam do 29. leta starosti mame, namenjenih za reševanje stanovanjskega problema, 200 evrov za univerzalni otroški dodatek letno do 18. leta starosti, 400 evrov letno zvišanje povprečne neto plače z znižanjem dohodnine z dvigom splošne olajšave, 100 evrov letnega dodatka upokojencem, ki so mame in očetje, stari starši – zaposleni, brezposelni in upokojeni – bi pridobili pravico do bolniškega nadomestila za varovanje bolnih vnukov.

Davkoplačevalci se ne damo več

Na volitve se odpravlja tudi lista Vilija Kovačiča Davkoplačevalci se ne damo več. V gibanju Davkoplačevalci se ne damo, ki je znano po boju proti vladnemu zakonu o drugem tiru, obljubljajo, da se pred volitvami ne bodo združevali v nobeno koalicijo. Stranka je za svojega predsednika imenovala Boštjana M. Zupančiča, ki pa je s tega mesta že naslednji dan odstopil s pojasnilom, da je "šele danes izvedel za frapantni razlog o tem, kakšni so partikularni interesi, ki so pravi razlog za to forsirano ustanovitev stranke".

Za svobodno odločanje glede medicinskih postopkov, tudi cepljenja

Stranka Za zdravo družbo je trenutno najmlajša stranka v Sloveniji. Nastala je minulo nedeljo, 25. marca. Predstavljajo se kot neideološka politična stranka, ki se bo zavzemala za svobodno odločanje državljank in državljanov glede vseh medicinskih postopkov, pravico do izbire in večjo stopnjo participacije v zakonodajnem postopku ter zagotavljanje zdravja posameznika kot osnove za zdravje družbe in okolja.

Na vprašanje, ali se zavzemajo tudi za prostovoljno cepljenje in kako bi ob tem zagotovili zadostno precepljenost, predsednik stranke Gregor Kos odgovarja: "Svoboda odločitve je ena ključnih programskih točk nase stranke. Zdravja državljank in državljanov se ne dosega ne s cepljenjem ne s precepljenostjo."

Na volitve tudi "Drnovškova Valentina"

Stranka Za zdravo družbo ima kar dva predsednika oziroma predsednika in predsednico. Na politični parket se tako vrača Valentina Flander, tesna sodelavka in zaupnica Janeza Drnovška. V času Drnovškove vlade je bila svetovalka za odnose v vladnem kabinetu, nato pa vodja kabineta predsednika države.

Gibanje Skupaj Naprej

V stranko se je nedavno preoblikovalo tudi Gibanje Skupaj Naprej, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan. Eden največjih kritikov dela aktualne ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, tudi vodja  nekdanje Iniciative zdravnikov za transparentno in strokovno javno zdravstvo, je zaradi podtikanj in šikaniranja za nekaj časa odšel delati v Švico. Zdaj kot predsednik nove stranke obljublja ureditev zdravstvenega sistema v Sloveniji. Takoj bi sprejeli interventni zakon za ureditev razmer v zdravstvenem sistemu ter združiti zakon o zdravstveni dejavnosti in zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v celovit zakon o delovanju slovenskega zdravstvenega sistema. Zdravstvene storitve bi bile plačane po vnaprej znani eni.

Za resnico o chemtrailsih

Svoje kandidate za parlamentarne volitve zbira tudi Andrej Šiško, presenečenje jesenskih predsedniških volitev, ki se je z dobrima dvema odstotkoma podpore uvrstil na peto mesto. Zedinjena Slovenija je stranka, ki se poleg naturalizacija vseh vrst konoplje zavzema tudi za svobodno cepljenje in resnico o Chemtrailsih.

Nagrado le najboljšim javnim uslužbencem

Dobra država je stranka Bojana Dobovška, poslanca, ki je bil v parlament izvoljen na listi SMC, nato pa postal nepovezani poslanec. Po izvolitvi za predsednika je Dobovšek dejal, da stranka presega klasične delitve, da se bo borila proti korupciji in končala tranzicijo. Zavzema se za spremembo nagrajevanja javnih uslužbencev na način, da bi bili nagrajeni le najboljši. S tem je povezana sprememba celotnega sistema ocenjevanja javnih uslužbencev, po katerem je sedaj z janvišjima ocenama ocenjenih 98 odstotkov javnih uslužbencev.

"Dobovškova Dobra država bo kradla glasove SMC-ju. Bojan Požar bo posegel med neopredeljene in tudi med volilce levice. Lahko precej pobere SD-ju in SMC-ju: pogoj bo, da ga bodo pripustili v večinske televizijske medije. Če se bo to zgodilo, bo eno največjih presenečenj sedanjih volitev," pravi analitik Boštjam Marko Turk.