"Zdi se mi da voda zadnje dni smrdi po kloru," pravi bralec, ki svoje opažanje povezuje z visoko vročinom, zaradi katere naj bi bila po njegovi oceni morda potrebna večja dezinfekcija pitne vode.
Mikrobiolog in ekolog Gorazd Pretnar pojasnjuje, da ni nobenih posebnih razlogov, da bi se v poletnem času voda bolj klorirala. "Eventuelno se bolj poklorira po večjih padavinah," pojasnjuje. "Lahko so te padavine, ki sperejo več bakterij iz pokrajine, lokalnega značaja, zaradi česar postane moten le nek lokalni vodni vir, kjer se izvrši dodatno kloriranje."
Vročinski val po besedah Pretnarja sam po sebi nima nobenih vplivov na mikrobiologijo podtalnice, od koder prihaja v slovenske vodovode večina pitne vode. Pri zajetjih, ki zajemajo iz površinskih voda, gre le ta po besedah Pretnarja v zelo dobro obdelavo, da ni nevarnosti, da bi se njena kvarnost zaradi visokih temperatur spremenila.
Vseh škodljivih kemikalij s čuti ne zaznamo
"Lahko pa se včasih zgodi, da naredijo remont, kot so ga pred kratkim v Kopru, ki ga ljudje niti ne opazijo," razlaga Pretnar. "Ob tem opravijo klorni šok, zato je voda tedaj malo bolj klorirana, je pa to spet bolj lokalnega značaja." Poudarja tudi, da je ob tem potrebno upoštevati tudi človeški faktor, ki nas lahko tudi prevara. "Vseh kemikalij, ki škodujejo našemu zdravju, z našimi čuti ne bomo zaznali," pravi Pretnar. "In obratno, lahko imamo občutek, da je voda bolj klorirana kot običajno, čeprav ni."
Kakovost pitne vode v Sloveniji je sicer po podatkih Agenciji RS za okolje (ARSO) sorazmerno dobra in se je v obdobju od 2004 do 2013 izboljšala. "Iz zdravstveno preventivnega vidika so najbolj problematična mala oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50-1000 prebivalcev, zlasti zaradi fekalne onesnaženosti ter oskrbovana območja s površinsko vodo, med aktere prištevamo tudi kraške vire pitne vode," ugotavljajo na Agenciji RS za okolje (ARSO).
Pesticidi in nitrati predvsem na vzhodu države
Rezultati kemijskih preskusov kažejo na onesnaženost pitne vode s pesticidi in nitrati, prevsem na severovzhodu in jugovzhodu Slovenije. V monitoring pitne vode niso bili vključeni sistemi za oskrbo s pitno vodo, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb (okoli 150.000 prebivalcev).
