Državni zbor je predstavil predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti. Državna blagajna je zaradi protikriznih ukrepov v čedalje večjem minusu, a očitno bo čez dve leti v še večjem.
Premier
Borut Pahor in finančni minister
Franc Križanič sta priznala, da na večanje luknje v državnem proračunu zelo močno
vplivajo protikrizni ukrepi, a brez njih ne gre.
Proračunski primanjkljaj |
|
Leta 2010 bo znašal toliko kot letos, torej 1,8 milijarde evrov oziroma pet odstotkov BDP. Leta 2011 pa se bo znižal na 1,6 milijarde evra oziroma 4,1 odstotka BDP. |
Križanič je dejal, da bodo prihodki naslednje leto znašali 8,6 milijarde evrov, leta 2011 pa se bodo povzpeli na 8,8. Izdatki se bodo z 10,5 milijarde evrov leta 2011 znižali na 10,4 milijarde evrov. Po Križaničevih besedah se bodo izdatki povečali predvsem na račun socialnih transferjev, ki so bili nepričakovani. Največji del proračuna zavzemajo prav izdatki za socialno varnost in zdravstveno varstvo, in sicer kar 150 milijonov evrov več kot letos.
Pahor pričakuje še več brezposelnosti
Povečala se bodo tudi sredstva za področje trga dela. Pahor pričakuje, da se bo stopnja registrirane brezposelnosti naslednje leto povečala na 10,6 odstotka, kar želijo preprečiti z obsežnejšimi sredstvi.
Investicijam javnega sektorja, ki omogočajo spodbudo gospodarski rasti, bo namenjenih 1,7 milijarde evrov. Križanič opozarja, da zadnja dogovorjena reforma plač v javnem sektorju v takšnih gospodarskih razmerah ne more biti izvedena v načrtovanih rokih.
Pahor pa je zagotovil, da bo vlada v naslednjih letih vodila restriktivno politiko plač v javnem sektorju, saj bo upad gospodarske aktivnosti v letu 2009 izrazito upočasnil rast plač v zasebnem sektorju. Dodaja še, da se bo letos razmerje med rastjo plač in produktivnostjo zelo poslabšalo, a se bo v naslednjih letih postopno izboljševalo.
Pahor: "Okrevanje ne bo tako hitro"
Glede napovedovanja konca krize Pahor ni najbolj optimističen. Priznava, da stabilizacija gospodarskih razmer v nekaterih večjih razvitih gospodarstvih sicer daje majhno upanje, da se bližamo dnu krize, a to okrevanje ne bo tako hitro. Dodaja, da sprejemanje protikriznih ukrepov povečuje tveganje za stabilnost javnih financ na srednji in dolgi rok, a da se temu vlada enostavno ne more izogniti.
Pri sestavi proračuna je sicer vlada tokrat posegla po drugačnem načinu priprave. " Bistvo je v tem, da smo načrtovanje izdatkov neposredno povezali s cilji in dejavnostjo za dosego teh ciljev," je pojasnil Pahor.
"Javna uprava in vlada živijo v nerealnem svetu"
V stranki SLS so razočarani in ogorčeni nad neodgovornostjo vlade v zvezi s predlogi proračunov. " V časih, ko si vsi zatiskamo pasove, ko zaradi povečanja tveganja za izgubo zaposlitve in posledično dohodkov gospodinjstva trošijo manj, ko je padec BDP 7,3-odstoten in brezposelnost v primerjavi z lansko višja za 45 odstotkov, ko je izvoz nižji za 18 odstotkov ter je napovedovanje kazalnikov za leto 2010 popoln hazard, se javna poraba na postavki Izdatki za blago in storitve povečuje," opozarja predsednik SLS Radovan Žerjav.
SLS ugotavlja, da " javna uprava z ministri in predsednikom vlade na čelu očitno še vedno živi v popolnoma nerealnem svetu, odrezana od resničnih ljudi in dogodkov."
